Arhiv razstav

Marec 2016

Anja Tolar Tomšič: Črno/belo (pošasti iz sanj)

Na odprtju je avtorica -  akademska slikarka, magistrica oblikovanja, ilustratorka, diplomirana filmska animatorka in pedagoginja na področju fotografije in animacije – opisala proces nastajanja ilustracij za razstavo in številni publiki prikazala tudi črnobel animiran film. Večer v Viteški dvorani sta s svojim nastopom zaokrožila pevka Mojca Slivnik in pianist Tom Varl.

 

Pod skupnim naslovom Črno/belo (Pošasti iz sanj) so na ogled risbe s tušem, ki so nastale kot preplet naključnih pack v obliki Rorschachovih psiholoških testov (zrcaljenja madežev) in risbe v mešani tehniki, ki so jo te packe vzbudile v domišljiji umetnice. Risbe s tušem so izvorno nastale kot ilustracije za pesniško zbirko Nemir, ki opeva temačno bit človeškega življenja. V renesančnem stolpu so na ogled tako originali kot kopije ilustracij.

 

Umetnica, ki ustvarja v različnih medijih in jih med seboj kombinira, je bila za svoje delo že večkrat nagrajena, njena dela pa so bila nedavno na ogled tudi v Boliviji. V neprofitni umetniški galeriji Manzana 1 Espacio de arte, ki jo v mestu Santa Cruz vodi umetnica Ejti Štih je razstava, namenjena otrokom in pospremljena s številnimi ustvarjalnimi delavnicami naletela na odličen odziv.

Blejski grad, Galeija Stolp, Anja Tolar Tomšič: Črno/belo (pošasti iz sanj) Blejski grad, Galeija Stolp, Anja Tolar Tomšič: Črno/belo (pošasti iz sanj)  

 

 

 

Januar - februar 2016

Živa Agrež: Dolina reke Krke

V Galeriji Stolp so bile od 16. januarja do 25. februarja na ogled slike Žive Agrež, slikarke ki se po zaključeni novinarski poti (upokojila se je l. 2004) posveča predvsem upodabljanju pokrajin. Cikel slik iz doline reke Krke, s katerim se predstavlja v grajski galeriji je začel nastajati l. 2009 in še vedno raste. Poleg cikla slik iz Toskane po besedah akademskega slikarja in likovnega pedagoga Mirana Eriča predstavlja dela, ki najbolj izstopajo iz dosedanjega ustvarjalnega opusa Žive Agrež.

 

Na svoji slikarski poti se ves čas izobražuje, pri čemer ji s svojim znanjem pomagajo slikarki Nuša Lapajne in Sladjana Mitrović ter slikarja Janez Zalaznik in Miran Erič, pa tudi Boštjan Plesničar in Tone Rački. Sama se pogosto loti tudi študija znanih svetovnih mojstrov, da bi iz tega izluščila tista znanja, ki jih potrebuje za svoje ustvarjalno delo.

 

”Ko slikam poustvarjam svoje doživetje! Ustvarjanje je zame obsedenost. Obsedenost z motivom, barvami, z vzdušjem, s svetlobo in seveda z naravo, ki jo občudujem«, svoje ustvarjanje med drugim opisuje Živa Agrež.
Miran Erič v spremni besedi k razstavi med drugim zapiše: «Kljub temu, da ostajajo motivi (bodisi pokrajine, tihožitja ali figure) na njenih slikah vedno prepoznavni in jih z naslovom slike tudi krajevno, osebno ali predmetno opiše, jih od realnega vsakič odpeljejo energično položene barve in dramatična svetloba samo njej lastnega doživetja. V tem doživljanju se impresivnost motiva in zanos ter vzhičenost Žive Agrež harmonično uskladita in zlijeta v novo izrazito značilno in avtorsko prepoznavno podobo s, zelo pogosto, surrealističnim pridihom.«

 


 

Blejski grad, Galeija Stolp, Živa Agrež: Dolina reke Krke Blejski grad, Galeija Stolp, Živa Agrež: Dolina reke Krke  

 

 

 

November - december 2015

Ciril Velkavrh: Fotografije vseh 15 cerkva in kapel, posvečenih sv. Cirilu in Metodu

V mesecu novembru in decembru je bila v Galeriji Stolp na ogled razstava fotografij, ki jo je ob svoji 80-letnici pripravil Ciril Velkovrh. Matematik, dolgoletni vodja Matematične knjižnice na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki je na v svoji plodni življenjski med drugim uredil spominsko sobo prvemu rektorju ljubljanske univerze akademiku prof. dr. Josipu Plemlju (pri katerem je tudi diplomiral) v njegovi hiši na Bledu in pripravil za natis skoraj 1000 strokovnih publikacij tudi potem, ko se je upokojil ni miroval. Takrat je našel čas za svojo nič manj predano ljubezen do fotografiranja. Velik fotografski - pa tudi pohodniški - podvig je zagotovo njegova zbirka fotografij prav vseh (350) verskih znamenj ob Slovenski planinski poti. Med njimi je tudi zbirka fotografij 15 kapel in cerkva, ki so v Sloveniji posvečene sv. Cirilu in Metodu.

 

Ciril Velkovrh je nastanek zbirke na odprtju pospremil z izčrpno in z anekdotami pospremljeno predstavitvijo. O obeh svetnikih je spregovoril blejski župnik dr. Janez Ferkolj, razstavo pa so s svojim ubranim petjem popestrili člani Kvinteta Tivoli iz Lesc.

 

V Galeriji so na ogled fotografije vseh 15 cerkva in kapel (od katerih so 4 tudi v visokogorju), ki so v Sloveniji posvečene sv. Cirilu in Metodu. Razstavo je avtor pripravil ob svoji 80. obletnici. O življenju in delu svetih bratov je spregovoril blejski župnik dr. Janez Ferkolj, razstavo pa je uradno odprl blejski župan Janez Fajfar. Kulturni program, ki je bil pred odprtjem razstave v Viteški dvorani, je popestril Kvintet Tivoli iz Lesc pod umetniškim vodstvom Tomaža Tozona.

 

 

Blejski grad, Galeija Stolp, Ciril Velkavrh, Fotografije vseh 15 cerkva in kapel, posvečenih sv. Cirilu in Metodu

 

 

 

Oktober 2015

Fotografije večne teme, Postojnska jama 1909

Postojnska jama je z okoliškim krasom pojem kraške pokrajine, kraškega podzemlja, krasoslovne znanosti in kraškega turizma v svetovnem merilu, zato ne preseneča, da je svet večne teme Postojnske jame l. 1909 pritegnil tudi češkega fotografa Rudolfa Brunerja Dvořáka (1864 – 1921), ki velja za enega najpomembnejših čeških fotografov zgodnjega 20. stoletja, očeta češke reportažne fotografije in uradnega fotografa prestolonaslednika Franca Ferdinanda.

 

Poleg najznamenitejših kapniških oblik, čudovitih jamskih dvoran in tehničnih pridobitev, je v Postojnski jami 10. avgusta 1909 fotografiral obisk Maksimiljana Evgena, 14-letnega brata bodočega avstrijskega cesarja Karla I., in njune matere Marije Jožefe Saške s spremstvom.

 

Njegovo imenitno serijo 400 fotografij ter steklenih plošč z običajnimi in stereoskopskimi negativi Postojnske jame in okolice hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani.

 

 

Blejski grad, Galerija Stolp, Fotografije večne teme, Postojnska jama 1909

 

 

 

Julij - Oktober 2015

Ejti Štih: Selfiji

Akademska slikarka Ejti Štih se je po odmevni razstavi svojih del Zbor / The Chor (2012) ponovno predstavljala v Galeriji Stolp na Blejskem gradu, tokrat z razstavo del z zgovornim naslovom, ki napoveduje sodobno temo: Selfiji /Selfys.

 

Ejti Štih se je rodila 25. novembra 1957 v Sloveniji. Svoje otroštvo je preživela na Bledu. Študirala je na Likovni akademiji v Ljubljani in se izpopolnjevala v ateljeju Krsta Hegedušića v Zagrebu. Od leta 1982 živi in ustvarja v Santa Cruzu de la Sierra v Boliviji.

 

Njena ustvarjalnost se razprostira od risbe, slikarstva, kiparstva, instalacij, oblikovanja plakatov do ilustracij za knjige. Prav tako je izdelala kostume in scenografijo za več kot 45 gledaliških del.

 

Za litografijo je leta 1981 dobila Študentsko Prešernovo nagrado in leto kasneje Borštnikovo za scenografijo. Prav tako je prejemnica več mednarodnih nagrad.

 

Od leta 2005 vodi tudi neprofitno Galerijo Manzana 1 Espacio de Arte, ki jo je ustanovila v Boliviji skupaj s stanovskima kolegoma (www.manzanauno.org.bo). Samostojno je razstavljala v Sloveniji, Boliviji, Franciji, na Portugalskem, Nizozemskem, v Španiji, Belgiji,

 

Združenih državah Amerike, Braziliji, Čilu, Argentini, Peruju, in na Kubi. Imela je 60 samostojnih in mnogo skupinskih razstav. Njena barvita umetniška dela so del tako zasebnih kot javnih zbirk po vsem svetu.

 

www.ejtistih.com
ejtistih.blogspot.com

 

 

Blejski grad, Galerija Stolp, Ejti Štih: Selfiji Blejski grad, Galerija Stolp, Ejti Štih: Selfiji Blejski grad, Galerija Stolp, Ejti Štih: Selfiji
Blejski grad, Galerija Stolp, Ejti Štih: Selfiji Blejski grad, Galerija Stolp, Ejti Štih: Selfiji Blejski grad, Galerija Stolp, Ejti Štih: Selfiji

 

 

 

 

 

Junij 2015

Alen Jerinič: Ujeti trenutek

"Vedno sem sledil srcu in intuiciji, zato sem se po letih, preživetih v Avstraliji in na potovanju po svetu, vrnil v Slovenijo. Kljub veličini sveta, razsežnostim narave, zanimivim zgodbam in veličastnim spominom, ki sem jih doživel na poti in ovekovečil tudi z objektivom, ta dežela v meni še vedno vzbuja strast in navdih, da jo želim znova in znova ujeti v trenutek. Tako se je začelo novo poglavje mojega življenja."

 

Alen je svobodni fotograf, ki se želi s fotografijami izraziti, pokazati svoj pogled na svet in življenje ter predvsem spomniti človeka, naj se ustavi, umiri, se začuti, doživi vso lepoto narave, vsak njen najmanjši delček ... Tako lahko človek ponovno najde otroka v sebi ter obudi čudenje stvarem in čutenje čiste radosti. Pa naj več in največ povedo kar fotografije same.

 

 

Blejski grad, Galerija Stolp, Alen Jerinič: Ujeti trenutek Blejski grad, Galerija Stolp, Alen Jerinič: Ujeti trenutek  

 

 

 

 

 

Maj 2015

Rosanna Raljević Ceglar: Urejeni kaos

Rosanna Raljević Ceglar je oblikovalka nakita rojena v Puli na Hrvaškem. Leta 1996 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah (Accademia di Belle Arti di Venezia). Živi in ustvarja v Izoli. Z oblikovanjem nakita se ukvarja od prihoda v Slovenijo leta 2002, ko je nastala tudi blagovna znamka NIIRO (v prevodu iz japonščine »rdeča«).

 

Sleherni kos nakita, izdelan v ateljeju Rosanne Raljević Ceglar, ki si ga bomo lahko ogledali na tokratni razstavi na Blejskem gradu z naslovom Urejeni kaos, je ročno oblikovan, brezčasen, eleganten in kiparsko domišljen. Avtorica kovinske žičke združuje podobno kot bi šivala dragocene pramene ter na tak način ustvarja miniaturna umetniška dela, samorastniške stvaritve, ki presunljivo opozarjajo na krhkost in nežnost, ujeti v trpežnost in trajnost.

 

Objave o njenem avtorskem delu med drugimi najdemo v eni najbolj prestižnih modnih revij Vogue, v kateri so bila njena dela predstavljena celo trikrat: v angleški izdaji leta 2011, v italijanski 2012 in v kitajski  leta 2014. Poleg tega so tu še objave v kitajskem magazinu za dizajn "EYES ON" (2011), v italijanski reviji Vicenza jewellery (2012), v tajskem magazinu JWR (2013) itd. S svojimi deli se je uvrstila med 50 najboljših oblikovalcev nakita na svetu, predstavljenih v knjigi "Best of worldwide jewelry artists"  založniške hiše Kennedy (2012). V letu 2014 je bila za njen dosežek v oblikovanju sodobnega ročno izdelanega nakita nominirana za nagrado “Art & Craft Design Award”.

 

V mesecu maju se bo poleg samostojne razstave na Blejskem gradu predstavila še na dveh  skupinskih razstavah, in sicer v Piacenzi (Italija) in v Bukurešti (Rumunija).

 

Razstave
Beach Blanket Babylon, London, 2009
Mesec oblikovanja, Ljubljana, 2009, 2011
Bienale sodobnega nakita, Italija, 2012
Galerija Taktil, »Zlato severa-zaklad Poljske”, 2013, v  sodelovanju z Veleposlaništvom Poljske v Sloveniji in Občino Izola
“Sodobni nakit”, Piran, 2014
“Iskanje zlatega tartufa”, Ljubljana, 2014, v sodelovanju z Zavodom za kiparstvo.
“Joya Barcelona-Joyeria Contemporanea” v Centre d’Art Santa Monica, Barcelona, 2014

Blejski grad, Galerija Stolp, Rosanna Raljević Ceglar: Urejeni kaos Blejski grad, Galerija Stolp, Rosanna Raljević Ceglar: Urejeni kaos Blejski grad, Galerija Stolp, Rosanna Raljević Ceglar: Urejeni kaos
Blejski grad, Galerija Stolp, Rosanna Raljević Ceglar: Urejeni kaos Blejski grad, Galerija Stolp, Rosanna Raljević Ceglar: Urejeni kaos Blejski grad, Galerija Stolp, Rosanna Raljević Ceglar: Urejeni kaos

 

 

 

 

 

April 2015

Anja Bunderla in Brane Kozinc: Satje - hramba spomina

Profesorica likovne umetnosti, hkrati pa navdušena čebelarka Anja Bunderla je skupaj s čebelarskim mojstrom Branetom Kozincem zasnovala delo, v katerem je imela največji vpliv na končni izdelek čebelja družina kranjske sivke.

 

Brane Kozinc je idejo, udejanjeno na tokratni razstavi hranil v spominu že kar nekaj časa. V njuni skupni zgodbi je Anja Bunderla na satne osnove najprej z različnimi tehnikami zasnovala raznovrstne voščene reliefne motive iz čistega čebeljega voska. Tako pripravljene satnice sta vstavljala v panje čebelnjaka za Čebelarskim centrom Gorenjske. Čebele so satnico nadgrajevale, odvzemale vosek, prestavljale voščene luske … Posamezne postopke čebeljega dela sta fotografirala in opazovala storilnost družin v povezavi s časom in s tehnikami pripravljenih del. Spomin reliefa je ostal, čebele so ga spreminjale sebi v prid. Brane Kozinc je s svojim poznavanjem superorganizma čebel in čebelje biologije tudi na fotografijah povezal bitja sonca s prefinjeno paleto čebeljega okolja.

 

Anja Bunderla: "Navdušujoča je misel, da nekdo gradi svoj dom iz snovi iz lastnega telesa. Dom pa ni le prostor, lahko je nepretrgana vez generacij, je pretok informacij, sporočanje, in je vonj, je shramba družinskega spomina."

 

Blejski grad, Galerija Stolp, Anja Bunderla in Brane Kozinc: Satje, hramba spomina Blejski grad, Galerija Stolp, Anja Bunderla in Brane Kozinc: Satje, hramba spomina  
Blejski grad, Galerija Stolp, Anja Bunderla in Brane Kozinc: Satje, hramba spomina Blejski grad, Galerija Stolp, Anja Bunderla in Brane Kozinc: Satje, hramba spomina  
Blejski grad, Galerija Stolp, Anja Bunderla in Brane Kozinc: Satje, hramba spomina Blejski grad, Galerija Stolp, Anja Bunderla in Brane Kozinc: Satje, hramba spomina Blejski grad, Galerija Stolp, Anja Bunderla in Brane Kozinc: Satje, hramba spomina

 

 

 

 

 

Marec 2015

Franci Ferjan: Umetnost narave

Fotografski mojster Franc Ferjan, član Foto kluba Triglavskega narodnega parka  je po lanskoletni zelo odmevni fotografski predstavitvi »16 odtenkov Bleda, Bled moj in vaš« za tokratno razstavo na Blejskem gradu izbral nežnejši motiv, cvetje.

 

Na odprtju fotografske razstave Umetnost narave v soboto, 7. marca si je bilo mogoče v Viteški dvorani na Blejskem gradu najprej ogledati projekcijo Črni teloh. Program je mojster naravoslovne fotografije Franci Ferjan pripravil ob Dnevu črnega teloha v sodelovanju z Naravoslovnim društvom Bled, Muzejskim društvom Bled in Zavodom za kulturo Bled. Navzoče sta poleg Francija Ferjana nagovorila tudi predsednika obeh društev Jože Skumavc in Srečo Vernig ter Gorazd Škerbec ki je goste pozdravil v imenu Zavoda za kulturo Bled.

 

Franci Ferjan je pretanjen in srčen opazovalec narave. Njegovi fotografski »dotiki« cvetja, ujeti v razstavljenih fotografijah v intimnem razstavišču grajske galerije, so hvalnica naravi, njeni lepoti, nežnosti ter neuklonljivosti in kar kličejo po tem, da si jih natančno ogledamo in podoživimo energijo, ki seva iz njih.

 

Franci Ferjan je v štiridesetih letih odkar »živi« fotografijo – težko bi rekli, da se z njo le ukvarja – priredil številne samostojne in sodeloval na mnogih skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje ustvarjalno delo je bil večkrat nagrajen, Fotografska zveza Slovenije pa mu je podelila naziv mojster fotografije.

 

O svojem delu med drugim pravi: »Ravno kakovost je tisto nekaj več, za kar se je fotograf pripravljen žrtvovati, ideja o doseganju le-te pa najprej nastane v njegovi glavi. Fotograf krajinar trenutke lovi že veliko pred sončnim vzhodom, pa tudi še kar nekaj časa po njegovem zahodu. Takrat so atmosferske in barvne spremembe najbolj intenzivne in se spreminjajo z vsakim trenutkom - to je neslišna melodija, ki nas bogati in razvaja.«

 

Ker po njegovih besedah še ni posnel tiste »naj« fotografije se lahko le veselimo trenutkov, ujetih na njegovih prihodnjih fotografijah.

 

 

Blejski grad, Galerija Stolp, Franci Ferjan: Umetnost narave Blejski grad, Galerija Stolp, Franci Ferjan: Umetnost narave Blejski grad, Galerija Stolp, Franci Ferjan: Umetnost narave
Blejski grad, Galerija Stolp, Franci Ferjan: Umetnost narave Blejski grad, Galerija Stolp, Franci Ferjan: Umetnost narave Blejski grad, Galerija Stolp, Franci Ferjan: Umetnost narave

 

 

 

 

 

Februar 2015

Meta Šolar: Soočenje

V Galeriji Stolp na Blejskem gradu je bilo 13. 2. odprtje razstave del akademske slikarke Mete Šolar iz Radovljice. V kulturnem programu bosta nastopila pevka Mojca Velikajne in kitarist Rok Drobun.

 

Umetnica (letnik 1989) je študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (2008-2012) pod mentorstvom Marjana Gumilarja, Zmaga Lenardiča in Žige Kariža.(2014). Diplomirala je iz slikarstva pod mentorstvom Boruta Vogelnika in Nadje Zgonik. Študij je nadaljevala v okviru Erasmus izmenjavi na Novia UAS, Vaasa, Finska (januar –junij 2012).

 

Projekti

Sodelovala pri nastanku Strip-o-kritike (IRIU 2012)
Izdelava voščilnic za Kliniko za male živali, Lesce (2009, 2010, 2011, 2012, 2014)
Lutkovna predstava Zlati ptič (Galerija Titanija, Lesce, s Tanjo Eržen, 2014)
 

Razstave

Škofijska klasična gimnazija, skupinska razstava, Odprti predali 2012
Galerija Šivčeva hiša v Radovljici, samostojna razstava, Chara-chara, november 2012
Gorenjska Banka Radovljica, Samostojna razstava, februar 2013
Čajnica Jasmin na Bledu, samostojna razstava, januar 2013
Škofijska klasična gimnazija, skupinska razstava, Odprti predali 2013; skupinska razstava ob 100 letnici zavoda, oktober 2013
Likovno društvo Linhart, skupinska razstava ob slikanju modela na prostem, junij 2014; skupinska razstava likovnih društev, september 2013

 

O AVTORICI

Katarina Stopar

 

Akademska slikarka Meta Šolar v blejski Galeriji Stolp sooča portret z abstrakcijo. Povezuje ju tehnika akvarela, združuje pa avtorična samorastniška drža, ki ni zaznamovana s kažipotom popularnih umetniških pristopov. Šolar je leta 2014 diplomirala na ljubljanski ALUO, se udeležila študentske izmenjave na Finskem, pred tem pa v samoorganizaciji potovala po južnem delu japonskega otočja. Pretok medkulturnih vplivov je glede na celoten dosedanji opus več kot razviden, četudi slikarka ni naklonjena ustvarjanju s tehnologijami t. i. novih medijev. Že omenjenim portretom se pridružujejo akrili na bombažnem platnu, kjer Šolar preklaplja med časovno pogojenimi podobami japonske zapeljivke, t. i. iki; avtorici ni tuje niti izdelovanje hipnih krokijev, ki jim navadno doda še stripovsko noto informativnosti; slika tudi na svilo ali pa uporablja enkavstiko, predvsem pa se slikarka  izraža preko že omenjenih akvarelov, ki iz figurativnosti bežijo v abstrakcijo. Ta je prelomna, pa četudi je znotraj njenega opusa na mestu manj načrtno zasnovanih serij.  Kronološko gledano nenaslovljena serija akvarelov (2012)  sledi fazi japonske izoliranosti iz kroga prijateljev in družine, v času katere se je mlada avtorica posledično prvič posvečala njihovemu portretiranju (2011) s pomočjo fotografije. Umetnico je navdušila tamkajšnja zahteva po vseprisotnem oblikovanju prostora in dekoriranju potrošniških izdelkov, ki kljub hitri izdelavi vnaša tudi človeško željo po estetskosti. K temu se je Šolar obrnila šele po selitvi v finsko Vaaso. Umanjkala ji je prav nekdanja japonska oblikovna pestrost, to pa je nadomestila z izdelavo barvitih akvarelov.

 

Akvarel #1: Abstrakcija
Značilnost uporabe akvarela je predvsem njegova posledična globina, ki pa jo umetnik navadno konstruira z dodajanjem temnejših barvnih tonov. Občutek predmeta iz lika izvabi prelivanje le-teh, ki ga vnaša vlaga. Zato je snovanje osnovnih predmetov posledično lažje, ob enem pa tudi težje nadzorovano. V prvi seriji Mete Šolar ne zavezuje pretirana natančnost. Abstrakcija je plod tekoče domišljije, ki ji umetnica v želji po enotni kompoziciji zgolj doslika manjkajoče elemente. Krog postane krogla, packa biser, pajčevina pajek, vse pa povezne v osupljivo celoto kontrastnih oblik in barv. Kljub temu orisana predmetnost tokrat služi zgolj kot ponazoritev postopka, medtem ko slikarka ne išče simbolnih enačajev. Slikanja abstraktnih kompozicij se je Šolar lotevala izrazito meditativno, torej potopljena v proces nastajanja, ne pa v iskanje morebitnih pomenskih označevanj končnega izdelka. Ta neobremenjenost se je glede na kakovost abstraktnih akvarelov vsekakor izkazala za prednost.

 

Akvarel #2: Portet
Portreta se je Meta Šolar lotila že na Japonskem, tokratna serija (2014) pa je nastajala pod diplomskim mentorstvom prof. Boruta Vogelnika na ljubljanski ALUO. Kot oznanjuje Šolar, je portret zahteven predvsem v prevajanju vsebine: umetnica se je osredotočala na posamezne karakterne detajle, na katere pa portretiranec sam navadno ni pozoren in se v njih naknadno morda celo ne razpozna. Portret je posledično neizprosen izziv in neizpodbiten dokaz vaje, ki vzgaja mojstra. Poglavitna je predvsem izostrenost očesa, ki opazuje in prevaja, tega pa se mlada generacija umetnikov uči predvsem v fazi šolanja. Slovenska Akademija za likovno umetnost in oblikovanje konstruiranju figure namenja t. i. ure Malega akta, manj časa pa je odmerjenega ustvarjanju velikih natančno izdelanih portretov. S priljubljenostjo novih medijev, še vedno močno prisotne konceptualne umetnosti in želje po ustvarjanju vsekakršnih inštalacij se prostor portreta krči. Predvsem anglosaški svet se figuraliki nikoli ni popolnoma odrekel, portretisti pa so nevarnost tekmeca v pojavi digitalno pogojene umetnosti vedno sprejeli zgolj kot izziv. Slovenski umetnostni prostor pa je po zatonu »temnega modernizma« doživel tudi krizo platna, ne le figuralike. Uporaba klasičnih medijev se je v prostore večine prepoznavnejših galerij vrnila šele v zadnjih nekaj letih, prednjačijo pa avtorji, rojeni po letu 1980. Meta Šolar kljub izraziti karakterni zaznamovanosti portretirancev s soočenjem abstraktnih akvarelov najverjetneje tudi sama prehaja v krog le-teh, ki like svojih platen pogosto tvorijo s pomočjo značilnih oblikovnih elementov virtualno koncipirane resničnosti, ki jo prinaša internet. Njeni portreti so še pod vplivom lastne želje po ugajanju modelu, kljub temu pa so mehki, upodabljajoči sodobnike popularnih gest in noš, ter zvedavi v iskanju preklapljanja med barvnimi toni. Spogledujejo se s skicoznostjo risbe, ki nemalokrat deluje lahkotno, vsekakor pa že najavlja prestop v sproščenost delne abstrakcije, ki jo Meta Šolar po razstavi v blejski Galeriji Stolp prikazuje še v Razstavnem salonu Dolik.

 

Na grajski razstavi so bili večinoma predstavljeni njeni portreti v akvarelni tehniki na papir ali na svilo, ki so nastali v sklopu njene diplomske naloge.

 

 

Blejski grad, Galerija Stolp, Meta Šolar: Soočenje Blejski grad, Galerija Stolp, Meta Šolar: Soočenje  
Blejski grad, Galerija Stolp, Meta Šolar: Soočenje Blejski grad, Galerija Stolp, Meta Šolar: Soočenje Blejski grad, Galerija Stolp, Meta Šolar: Soočenje

 

 

 

 

 

November 2014 - februar 2015

Slikanje z Anjo Bunderla: Domačini z Bleda in okolice

Umetnost je pogledati nad meje vidnega, umetnost je videti različne razsežnosti sveta, je pogled v različne dimenzije časov, se dvigniti nad pridnost, zakone, sladko besedičenje in učenje brez doseganja modrosti. Umetnost je pustiti cvetlice rasti, opazovati superorganizem čebelje družine in začutiti prisotnost energij, ki te preplavijo, da duša poleti.

 

Slikanja z Anjo Bunderla se je udeleževalo več kot dvajset ustvarjalcev, kolikor je tudi razstavljenih slik. Dela se med seboj zelo razlikujejo. Prav to je bil namen ustvarjalnic, poiskati tisto v sebi, kar čutimo v duši, in ne vidimo samo z očmi. Kako naslikamo radost, ko zaslišimo žuborenje potoka v gozdu ali mirno valovanje blejskega jezera? Vse, kar nas obdaja, ima svojo energijo. To valovanje prehaja v naše »polje« in ko ga začutimo, ne moremo več naslikati stvari samo take, kot jo zaznamo z enim čutilom, z vidom, ker nočemo osiromašiti slike in dejanskosti sveta. S tem, ko odpremo oči in ostala čutila, lahko pozitivno pogledamo na vsako stvar, ki nam jo ta neverjetni svet mnogoterih razsežnosti daje.

 

Zanimiv je koncept, da smo se povezali domačini z Bleda in okolice v tolikšnem številu in da razstavljamo prav na Blejskem gradu. Zanimivo je videti slike, ki so nastajale izpod svinčnikov in čopičev ljudi, ki živijo z Bledom. Tu so naše korenine, za to okolje moramo skrbeti tako na naravovarstveni, kulturni, mitološki kot tudi estetski ravni, in domačini drugače zaznajo svoje okolje kot denimo slikarji, ki prihajajo slikat Bled iz drugih krajev ali pa jim je slikanje Bleda postala že rutina za dobro prodajo. Mnogo udeležencev je prvič prijelo za slikarski čopič in slikalo z akrilom, oljem ali ogljem. Zato sem si pri prvem srečanju predstavljala, da se je vsak po svoje v mesečini podal na skrivno gozdno pot in tam ga čaka polno presenečenj, odkrivanj in novosti. Premišljevali smo tudi o svobodi. Da lahko naslikamo brez omejitev karkoli. Zakaj ne bi naslikali rdeče nebo? Kdo pravi, da se tega ne dela in da to ni možno? Zakaj pa ne? Iz srečanja v srečanje sem prepoznavala vse večji pogum. Strah pred slikanjem smo tako pregnali, ker smo se zavedali, da je vse, kar naslikamo, prav, če tako čutimo. Tako kot so vsa naša čustva pravilna, so tudi slike pravilne. Kdo pa sem jaz, da bi rekla, da trava ni rumena ali oranžna, če nekdo začuti njeno toploto in zasliši šelest listja na njej?

 

Na tak način želimo prispevati k prijetnejšemu bivanju v Biseru, ki so nam ga pustili naši matere in očetje, in sooblikovati prostor, ki ni samo turistični, ampak v prvi vrsti Naš dom.

 

Slike so po en izbor vsakega udeleženca, ki se je udeleževal Slikanja z Anjo Bunderla. Imeli smo osem slikarskih srečanj.

 

Anja Bunderla

 

 

Blejski grad, Galerija Stolp, Slikanje z Anjo Bunderla: Domačini z Bleda in okolice Blejski grad, Galerija Stolp, Slikanje z Anjo Bunderla: Domačini z Bleda in okolice Blejski grad, Galerija Stolp, Slikanje z Anjo Bunderla: Domačini z Bleda in okolice
Blejski grad, Galerija Stolp, Slikanje z Anjo Bunderla: Domačini z Bleda in okolice Blejski grad, Galerija Stolp, Slikanje z Anjo Bunderla: Domačini z Bleda in okolice Blejski grad, Galerija Stolp, Slikanje z Anjo Bunderla: Domačini z Bleda in okolice

 

 

 

 

 

Oktober 2014

Saša Vrečko: Zgodbe izpod čopiča

Kako nastajajo slike? Zakaj slikarji slikajo? Kaj jih žene, da vedno znova iščejo izrazne poti, preko katerih bi izpovedali svoja notranja občutja, tudi svoje komentarje na dnevna dogajanja v okolju, v katerem delujejo? Saša Vrečko pravi, da slika, ker enostavno mora. “Pričelo se je kot hobi, nadaljevalo kot blagodejna terapija za dušo in sedaj je moje slikanje način intimne komunikacije z okolico.”

 

In komu namenja svoja dela? “Moja dela so namenjena vsem, ki si radi širijo obzorja. Ljudem, ki spoštujejo alternativno, kot tudi klasično umetnost. Cenim občinstvo, ki ob sliki rado razmišlja, se poigrava z njenim sporočilom in morda tudi prepozna vanjo vložen trud.«

 

Na tokratni razstavi so na ogled dela različnih motivov od avtoportretov, pokrajin do surrealističnih intimnih interpretacij v tehniki akril na bombažnem platnu in akvarel. Tudi okvirji slik so avtoričino delo. Saša Vrečko je kot poklicna vojakinja zaposlena v kranjski vojašnici; z večjo samostojno razstavo se je lani že predstavila na MORS-u, več manjših pa je pripravila tudi v domačem okolju. Živi in ustvarja na Bohinjski Beli.

 

O AVTORICI
Anamarija Stibilj Šajn - umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka

 

Za likovno ustvarjanje je nedvomno potreben talent, nekaj tistega, kar ti je položenega v zibelko. Včasih tega talenta nikoli ne razvijemo, ali pa, in to povsem naključno, ko se na poteh življenja znajdemo v situacijah, v katerih potrebujemo sogovornika, natančneje poslušalca, nekoga, komur lahko zaupamo. Če imamo sposobnost likovnega izražanja, potem se lahko izpovedujemo na slikovnem polju, na katerega iz svoje notranjosti iztisnemo najbolj intimne zgodbe, doživetja, občutke, stanje duha, svoje veselje in žalost.

 

Sašo Vrečko je življenje pripeljalo pred belino slikovne površine. Na njej je začela pisati likovne zgodbe, pri katerih se je posluževala tudi predlog drugih avtorjev. Na njih je ustvarjala prav tako tiste, v katerih na povsem subjektiven način zre v naravo, v krajinsko stvarnost. Prepoznavna in krajevno določljiva je njena upodobitev Blejskega jezera, čeprav avtorica z njo razkriva še eno dimenzijo svojega ustvarjanja - to je želja preseči resničnost, vstopiti v svet fantazijskega. V pejsažna motivna izhodišča, v kateri so sicer prepoznavni elementi ilustrativnosti, vzdušje pa romantično, fantazijsko, irealno ali vsaj pripadajoče svetu daljnih, eksotičnih dežel, umesti ženski lik. S tem v nekem svojskem prostoru začne sanjati svoje sanje, ki jih preko akterke dogajanja izpoveduje in sporoča gledalcu. Zdi se, da izbrani ženski lik avtorico vodi v refleksijo notranjih razpoloženj in čutenj, v razkrivanje tém, ko so samozavedanje, vloga in poslanstvo ženske, ter večnega odnosa med spoloma. Tovrstna razmišljanja likovno objektivizira z akti, z erotično naglašenimi dialogi med žensko in moškim.

 

 

Blejski grad, Galerija Stolp, Saša Vrečko: Zgodbe izpod čopiča, oktober 2014 Blejski grad, Galerija Stolp, Saša Vrečko: Zgodbe izpod čopiča, oktober 2014 Blejski grad, Galerija Stolp, Saša Vrečko: Zgodbe izpod čopiča, oktober 2014
Blejski grad, Galerija Stolp, Saša Vrečko: Zgodbe izpod čopiča, oktober 2014 Blejski grad, Galerija Stolp, Saša Vrečko: Zgodbe izpod čopiča, oktober 2014 Blejski grad, Galerija Stolp, Saša Vrečko: Zgodbe izpod čopiča, oktober 2014

 

 

 

 

 

September 2014

Franci Ferjan: 16 odtenkov Bleda

FRANCI FERJAN O SVOJEM DELU

 

"Sem domačin – Blejec, rojen doma in živim v rojstni hiši na Bledu. Vsa ta leta sem doživljal vse mogoče spremembe na Bledu in okolici. Sprva mi je spremembe beležil spomin, v 70-ih letih prejšnjega stoletja pa sem dobil pomočnico - fotografijo. V začetku je svetloba moje motive zapisovala na črno-bel negativ, nekaj let kasneje tudi na diapozitiv. Prvi motivi so bile gorske krajine, v objektiv pa sem rad lovil tudi obraze športnikov pri njihovih naporih. Danes se na Blejskem gradu v galeriji Stolp že drugič predstavljam s svojimi fotografijami, narejenimi na digitalni medij. Prav digitalna fotografija je resnično prispevala k pravemu razcvetu fotografije - množične in izredno kvalitetne. Ravno kvaliteta je tisto nekaj več, za kar se je fotograf pripravljen žrtvovati, ideja o doseganju le-te pa najprej nastane v njegovi glavi."Fotograf krajinar momente lovi že veliko pred sončnim vzhodom pa tudi še kar nekaj časa po njegovem zahodu. Takrat so atmosferske in barvne spremembe najbolj intenzivne in se  spreminjajo z vsakim trenutkom - to je neslišna melodija, ki nas bogati in razvaja. Če je fotograf dovolj vztrajen, je tudi večkrat nagrajen z dobrim posnetkom. Mnogi, katerim je zgodnje jutro šele ob 9. ali 10. uri dopoldan, tega nikoli ne doživijo in vsako fotografijo intenzivnejših barv že pregovorno označijo za predelano. Vendar je za krajinske in naravoslovne fotografe doživljanje jutra, kakor poznega večera s fotoaparatom na stativu, v zgodnji ali pozni uri, ob ujetih momentih, ki se zapišejo za vedno, največja nagrada, ki ne potrebuje predelave.

 

Franci pravi, da večkrat fotografira z istega mesta in se mu vseeno zdi, da še ni naredil tistega “naj” posnetka. In ravno ta občutek nanj deluje kakor mamilo, da se tja vrača znova in znova. Po vseh teh fotografskih sprehodih in nenehni želji po še boljšem posnetku, je en del na ogled postavil v galeriji Stolp, drugi del pa boste videli kasneje v projekciji. Naj vsakdo izmed vas med posnetki, ki jih je fotografova nepogrešljiva - prva in zadnja - pomočnica svetloba zapisala na senzor, najde svojega.

 

BESEDA O AVTORJU

Mirko Kunšič, fotograf

 

"To, kar je za projekcijo, Bled - Moj in Vaš, izbral mojster fotografije, domačin Franci Ferjan,  je poklon krajinski fotografiji. Zanesljivo ne boste videli le »Šestnajst odtenkov Bleda,« kot je poimenoval samostojno razstavo. Pri upodobitvah čiste, jasne in široko opazovane pokrajine, kjer ni nobenih motečih arhitektonskih elementov, je odtenkov še bistveno več. Njegova krajina je zgostitev svetlobnih in barvnih dogajanj, ki se iz trenutka v trenutek spreminjajo. Otok, grad in zvonik farne cerkve niso prav nič moteči v tej, že tisočletja opevani blejski čarobni skledi. Njene lepote so upodabljali slikarji - krajinarji. O Bledu je pisal dr. France Prešern. Blejske svetlopise je zanesljivo zapisoval Janez Puhar, ki je kot kaplan živel nekaj let na Bledu.  Izumitelj fotografije na steklo je že tri leta po izumu fotografske kamere - pred 172 leti - začel s krajinsko in portretno fotografijo. O duhovnosti tega prostora je v Celovškem Zvonu pisal domačin Janez Svetina, slovenski popotnik in psiholog, prva žrtev vojne za Slovenijo. Mogoče je tod mimo, iz domačih Benetk, potoval na Dunaj  tudi  Antonio Vivaldi.  Njegova najbolj znamenita skladba so »Štirje letni časi«. In za Ferjanov Bled lahko trdimo, da ga je ustvarjal v Vivaldijevem ritmu. Pri ustavljanju časa je posnetkom dodajal  lirično noto. Le ta je še posebno opazna pri posnetkih z roba Jelovice na travnike, posamična drevesa in kozolce na robu Kupljenka. Na Mlino se mojster vrača s fotografskih prež, ko ljudje šele odhajajo na delo. In takrat nastanejo številni zanimivi motivi. Rečni galebi na delno zaledenelem jezeru, »bojne« formacije blejskih labodov, žagarica s četverčki na hrbtu, ptice pri zimskih obedih, strukture v ledu in na deblih najstarejše blejske platane. Pa ples bogomolk  in jutro dveh metuljev, odetih v roso.  Črni teloh se agresivno osvobaja snežnega plaščka, žafrana pa dokazujeta pomladno moč, saj sta sposobna prebosti tudi zadnjo snežno odejo. Franci se je za dober motiv pripravljen  tudi novembra uleči na zamrznjena tla. Takrat megla ovije brezove liste, mraz jih obrobi z ivjem in pot do zanimivega motiva je odprta. A le ob pogoju, da veter ne kuštra z ivjem ovešenih brez. Tudi njegovi makro posnetki veliko povedo o avtorju, ki zna opazovati. Vidi in je potrpežljiv pri kadriranju. Seveda se mu vse to dogaja ob pomoči stojala, predvsem pa uskladiščenih znanj. Nekoč je bilo treba s filmi še v klasično temnico. Zdaj si jo vsak namesti na računalnik in v digitalni izbrusi posnetek. Perfekcionisti, kakršen je današnji razstavljavec, ne govorijo naglas kolikim posnetkom, ki niso - po njihovem dosegali najvišjih standardov, se odpovedo. To preprosto pomeni, da jih s klikom delete, izbrišejo. 

 

Susan Sontag, ameriška filozofinja in pisateljica je v enem od esejev zapisala;
»Fotografije so v resnici ujeta doživetja. Fotoaparat pa naprava, ki razvnema domišljijo in nas z rabo zasvoji.«

 

Znaki pozitivne zasvojenosti s fotografijo so, na srečo vseh občudovalcev Bleda, vidni iz vsake Ferjanove interpretacije. Ga ni domačina, ki bi sam lahko videl toliko različnih posnetkov in barvnih odtenkov  otoka, gradu,  jezera in mogočnih ozadij. Od Triglava na dosegu roke, Babjega Zoba, Stola, Begunjščice, Dobrče, Storžiča pa vse tja do Grintovcev. Walter Benjamin, nemški literarni kritik in filozof je že v 30-ih letih prejšnjega stoletja prepoznal štiri temeljne funkcije vsake dobre fotografije. Trdi, da fotografija obnavlja, prebavlja in pomlajuje. Fotografija ni umetnost, saj je umetnost fotografija, ta zdravilno odtujuje človeka od njegovega okolja. Fotografija natanko tako, kot psihoanaliza ponuja zavesti oblike realnosti, ki bi sicer ostale nezavedne. Fotografija vliva ljudem upanje, da je mogoče odrešiti samo idejo odrešitve, osvoboditi idejo osvoboditve. A tudi brez teh teoretskih dodatkov ostaja izbrani cikel fotografij Francija Ferjana, »Bled- Moj in Vaš«, neponovljivo lep in originalen.”

 

 

Blejski grad, Galerija Stolp, Franci Ferjan: 16 odtenkov Bleda, september 2014 Blejski grad, Galerija Stolp, Franci Ferjan: 16 odtenkov Bleda, september 2014 Blejski grad, Galerija Stolp, Franci Ferjan: 16 odtenkov Bleda, september 2014
Blejski grad, Galerija Stolp, Franci Ferjan: 16 odtenkov Bleda, september 2014 Blejski grad, Galerija Stolp, Franci Ferjan: 16 odtenkov Bleda, september 2014 Blejski grad, Galerija Stolp, Franci Ferjan: 16 odtenkov Bleda, september 2014
Blejski grad, Galerija Stolp, Franci Ferjan: 16 odtenkov Bleda, september 2014 Blejski grad, Galerija Stolp, Franci Ferjan: 16 odtenkov Bleda, september 2014 Blejski grad, Galerija Stolp, Franci Ferjan: 16 odtenkov Bleda, september 2014

 

 

 

 

 

Avgust 2014

Kitajski zid, fotografska razstava

SLOVESNO ODPRTJE 

 

Ambasador Ljudske Republike Kitajske v Sloveniji Zhang Xianyi in župan Občine Bled Janez Fajfar sta v Galeriji Stolp 12. 8. 2014 slovesno odprla fotografsko razstavo z naslovom Veliki kitajski zid. Razstava je nastala na pobudo največje kitajske tiskovne agencije Xinhua News Agency in v sodelovanju z Zavodom za kulturo Bled.

 

Veliki kitajski zid je po zadnjih uradno potrjenih podatkih dolg 8850 kilometrov in predstavlja največjo zgradbo, ki so jo doslej zgradile človeške roke. Zid so zato, da bi obranili zahodne meje gradili več kot 2000 let, z gradnjo pa začeli že 500 let pred našim štetjem. Ker se zid vije preko visokih gorskih grebenov in dolin se nanj in z njega nudijo osupljivi pogledi, ki jih v 16 fotografijah zajema razstava na Blejskem gradu.

 

O RAZSTAVI

 

Župan Občine Bled Janez Fajfar: »Menim, da bi tako Kitajski zid kot Blejski grad morala sedanjim in prihodnjim generacijam pripovedovati, koliko znanja in spretnosti je bilo potrebnih za njuno izgradnjo. Koliko ljudi je gradilo Kitajski zid! Takratni graditelji so morali biti tako dobri arhitekti kot izvrstni načrtovalci, na koncu pa je bilo to, kakor v veliko manjšem obsegu tudi pri Blejskem gradu, vendarle delo človeških rok, česar ne smemo pozabiti.«

 

Veleposlanik Ljudske Republike Kitajske v Sloveniji Zhang Xianyi: »Menim, da je Blejski grad s svojimi mogočnimi zidovi pravo mesto za razstavo o Velikem kitajskem zidu. Vsi poznajo kitajski zid, katerega najpomembnejša funkcija je bila sprva obrambna, danes pa predstavlja simbol miru in kitajski narod. Je pomembna turistična točka, z njega pa razgled na eno najbolj osupljivih pokrajin«, je v nagovoru ob odprtju razstave med drugim povedal.

 

 

Blejski grad, Galerija Stolp, Kitajski zid, fotografska razstava, avgust 2014, otvoritev Blejski grad, Galerija Stolp, Kitajski zid, fotografska razstava, avgust 2014, otvoritev Na fotografiji (od leve proti desni): direktor ljubljanskega biroja kitajske tiskovne agencije Xinhua News Agency Yi Zhao, direktor Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik, kitajski ambasador v Sloveniji Zhang Xianyi s soprogo, blejski župan Janez Fajfar in Mitja Saje; skupaj s folklorno skupino Julijana in triom Gita

 

 

 

 

 

April, maj 2014

Britiga Mulej Požegar in Marija Prelog: Gozd. Cvetnice

O ČAROBNOSTI NARAVE

Na likovni razstavi "Gozd. Cvetnice" se predstavljata dve umetnici: Brigita Požegar Mulej z oljnimi slikami in Marija Prelog z botaničnimi ilustracijami. Njun skupni projekt je v intimnem prostoru grajske galerije predstavil likovni kritik dr. Damir Globočnik.

 

Brigita Požegar Mulej je akademska slikarka, ki je diplomirala tudi iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Slika v oljni tehniki. Od leta 1986 je svobodna umetnica. Živi in ustvarja v Radovljici, kjer organizira slikarsko šolo in likovne kolonije. Za njo je več kot sto razstav, tako doma kot v tujini.

 

Marija Prelog je akademska slikarka, ki je bila sprva šest let zaposlena v oblikovalskem studiu Design biro in štiri leta v likovno-grafičnem uredništvu Državne založbe Slovenije. Od leta 1991 je samostojna ustvarjalka na področju kulture. Dela na področju ilustracije od strokovnih do literarnih del ter oblikovanja. Ustvarja kirigami živali. Živi v Ljubljani.

 

BESEDA O AVTORICAH
dr. Damir Globočnik, likovni kritik

 

V slikarskem opusu Brigite Požegar Mulej je osrednje mesto dodeljeno krajinskim podobam oz. pejsažu, tihožitjem in drugim motivom iz realističnega likovnega repertoarja. Slikarko ne zanima izumljanje novih likovnih organizmov, toda ob detajlnem pogledu na njene pretehtano naslikane kompozicije v tehniki oljnega slikarstva na platno se soočimo z zanimivim slikarskim postopkom.

 

Žlahtna likovna tehnika, ki, kot je veljalo stoletja dolgo, temelji izključno na s čopičem in barvami obdelanim slikarski površini, se pri Brigiti Požegar Mulej povezuje s poglobljenim, čustvenim odnosom do izbranega motiva. Slikarka namreč najpogosteje slika krajinske prizore iz bližine lastnega doma in na ta način opozarja na vpetost v okolje, v katerem živi.

 

Za ilustracije Marije Prelog je značilen prečiščen likovni izraz, ki temelji na suvereni črtni risbi, s katero lahko ilustratorka oblikuje domišljijske junake in prizore ali pa dokumentarno zvesto in celo mnogo bolj nazorno, kot bi to zmogla fotografija, predstavi nek predmet ali postopek.

 

Poljudnoznanstvene risbe rastlin, s katerimi se predstavlja na razstavi, bi po omenjeni razdelitvi spadale v drugi sklop. Vendar je Marija Prelog polnokrvna umetnica, zato nas njene upodobitve rastlin in zlasti cvetja bolj kot na herbarij spominjajo na rajski likovni vrt.

 

 

Blejski grad, Galerija Stolp, Brigita Mulej Požegar in Marija Prelog: Gozd. Cvetnice, april, maj 2014, otvoritev Blejski grad, Galerija Stolp, Brigita Mulej Požegar in Marija Prelog: Gozd. Cvetnice, april, maj 2014, otvoritev  
Blejski grad, Galerija Stolp, Brigita Mulej Požegar in Marija Prelog: Gozd. Cvetnice, april, maj 2014, otvoritev Blejski grad, Galerija Stolp, Brigita Mulej Požegar in Marija Prelog: Gozd. Cvetnice, april, maj 2014, otvoritev  

 

 

 

 

 

Februar, marec 2014

Marjan Špingler: Narava, tihožitja

Mariborčan Marjan Špingler zadnja tri leta živi in ustvarja v Krčevini pri Vurberku. Slikanje mu je bilo blizu že kot otroku, vendar se mu je začel posvečati šele leta 1998. Njegovi najljubši motivi so tisti iz narave; ljuba so mu tihožitja, podobe starih kmečkih izb ipd.

 

Pri svojem ustvarjanju uporablja akrilno tehniko, izbrane motive pa preliva na platna. Doslej je samostojno razstavljal v Podovi, na gradu Rače, na Ptuju, na gradu Betnava, v Makolah, če naštejemo le nekatere. Poleg tega je sodeloval tudi na skupinskih razstavah na gradu Mokrice, v Olimju, v Mozirskem gaju, na gradu Štatenberg in v Destrniku. Vsako leto sodeluje tudi na mednarodnem simpoziju Forma viva v Makolah.

 

Pred štirimi leti je bil za svoje delo na zlati paleti Zveze likovnih društev Slovenije (ZLDS) na gradu Mokrice nagrajen z republiškim certifikatom.

 

 

Blejski grad, Galerija Stolp, Marjan Špingler: Narava, tihožitja, februar, marec 2014 Blejski grad, Galerija Stolp, Marjan Špingler: Narava, tihožitja, februar, marec 2014 Blejski grad, Galerija Stolp, Marjan Špingler: Narava, tihožitja, februar, marec 2014

 

 

 

 

 

Anamarija Nuša Mulej: Obrazi navdiha

December 2013, januar 2014

O DOGODKU

 

V okviru prireditev prazničnega decembra smo 5. 12. 2013 v Galeriji Stolp odprli razstavo Obrazi navdiha, v Viteški dvorani pa pripravili koncert zasedbe El-Classic.com.

 

Avtorica razstave Obrazi navdiha Anamarija Nuša Mulej, oblikovalka, ilustratorka in podjetnica se predstavlja z unikatnimi deli - pozlačenimi ženskimi obrazi. Ti so bili prvotno stilizirane ilustracije / krokiji v knjigi Obrazi navdiha. Bibliofilska izdaja v slovenskem in angleškem jeziku, prav tako kot tudi razstava, izpoveduje življenjsko filozofijo avtorice, ki pravi da »s pomočjo umetnosti lahko aktiviramo vse svoje potenciale«.Verjame namreč, da je z odprtim srcem in dobrimi nameni mogoče prebujati sebe in vnašati svetlobo med ljudi ter tako ustvarjati boljši svet za vse.

 

Pod okriljem Zavoda za kulturo Bled so se povezovali tudi ustvarjalci dogodka na gradu. Z likovno umetnostjo so prepletli glasbeno in pripravili večer priljubljenih melodij iz različnih obdobij v zgodovini glasbe: baroka, romantike, klasicizma in bližnje preteklosti. V do zadnjega kotička napolnjeni Viteški dvorani so El-Classic.com v zasedbi Aleksander Arsov (koncept in elektronsko ozadje), sopranistka Janja Hvala, saksofonist Matej Kužel (produkcija Ph Red in Cankarjev dom) ter voditeljica večera Tadeja Zupan Arsov obiskovalce zapeljali z glasbo in izbranimi utrinki iz življenja velikih glasbenih mojstrov.

 

Razstava Obrazi navdiha ima tudi dobrodelni pridih, saj izkupiček od prodanih del avtorica namenja za izobraževanje in mlade obetavne športnike.

 

ANAMARIJA NUŠA MULEJ O SVOJEM DELU

 

»Ko zavedno sledimo navdihu, lahko vidimo in slišimo ter občutimo na svoj lasten način to, kar je v nas. Klic, da sledimo sebi, domišljiji življenja tukaj in zdaj. Pri tem lahko intuitivno, igrivo in povezani s svojim izvirom energije aktiviramo skrite vire, raziskujemo in krepimo bogastvo dragocenih izkušenj, doživetij in spoznanj, se s hvaležnostjo učimo, osebno rastemo in se presegamo.«

 

IZ SPREMNE BESEDE KNJIGE OBRAZI NAVDIHA
Alenka Bole Vrabec

 

»....Potohodka Anamarija Nuša je ustvarjalka, ki na samosvoj način snuje, odkriva, spoznava, se želi naučiti vedno nekaj novega, pri čemer namera ne lebdi na otročji radovednosti, pač pa v prepričanju, da brez poguma, ljubezni in strasti, brez pozitivne naravnanosti in raziskovanja tudi utopičnih zamisli človek ostaja senca, neizrisan obris, kjer ni najti gnezda, v katerem brstijo mladice s trdno močjo oblikovati lastno življenje, najti svoj lastni jaz, samoizpolnitev na najvišji možni ravni. Iluzija in želja, naj ima življenje samo lepe strani, je drobljiva, ko se soočamo s težavami.«

 

Avtor fotografij: Žiga Rebolj

 


 

 
 
   
www.slovenia.info www.bled.si www.facebook.si www.twitter.com www.youtube.com www.forsquare.com www.wikipedia.org www.tripadvisor.co.uk