Razstava je bila ustvarjena z namenom obeležitve 150. obletnice rojstva največjega slovenskega arhitekta. Od julija do septembra bomo na Blejskem gradu predstavili njegovo dolgoletno ustvarjanje po območju Gorenjske. Vabljeni!
ARCHITECTURA PERENNIS.
Ob 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika je Vlada Republike Slovenije razglasila leto 2022 za Plečnikovo leto. Nedavni vpis izbranih Plečnikovih del v Ljubljani na Unescov Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine je visoko mednarodno priznanje za varovanje in vrednotenje arhitektove zapuščine.
S ciljem obeležiti to, prav posebno leto Plečnikove dediščine smo se na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, na območni enoti Kranj, odločili, da pripravimo razstavo, ki bo kar najbolj celovito osvetlila Plečnikova dela na tistem delu Gorenjske, ki sodi pod naše strokovno okrilje. Za ta obseg smo se odločili zato, ker objekte in druge Plečnikove rešitve dobro poznamo in se z njimi ukvarjamo pri našem vsakodnevnem delu.
Območje Gorenjske je drugo največje središče Plečnikovega ustvarjanja na Slovenskem. Njegova dela so tu nastajala v obdobju od poznih tridesetih let 20. stoletja pa vse do njegove smrti leta 1957 in sodijo v čas njegovega najzrelejšega ustvarjanja. Večina je nastala prav v času po II. svetovni vojni, zato so ta dela neobhodno povezana z obdobjem, ko je bilo potrebno na novo zgraditi porušeno domovino, ko je primanjkovalo hrane, obleke in drugih najosnovnejših dobrin za življenje. Hkrati je bil to čas, ko so bila največja Plečnikova dela že izvedena ali so bila v teku. Kljub visoki starosti, osebnim in strokovnim okoliščinam, se je Plečnik vsakega novega projekta lotil z zanj značilno ustvarjalno silo in nepremagljivo vnemo. Ob tem velja poudariti, da so ga v tem obdobju najbolj zanimale naloge kot so spomeniki, cerkve in nagrobniki, kjer je simbolna vrednost presegala utilitarnost. Vedno znova je želel, da bi bila njegova dela razumljiva ne zgolj peščici strokovnjakov ampak kar najširši publiki, torej tistim, ki jim je bila arhitektura namenjena.
Razstavo smo zasnovali glede na prostorski kontekst predstavljenih del. V uvodnem delu posameznega prispevka smo predstavili povzetek osnovnih informacij, iz katerih je razvidna časovnica Plečnikovega ustvarjanja ter sodelovanje z učenci in drugimi sodelavci. Na Gorenjskem je Plečnik najbolj tesno sodeloval z Antonom Bitencem, Majdo Neřima in Erno Tomšič. Največ del je zapustil prav na Kamniškem območju. K temu je nemalo prispeval njegov prijatelj in strokovni sopotnik France Stelè (1886–1972, ki je bil rojen v Tunjicah pri Kamniku), ki velja za pionirja slovenske umetnostne zgodovine in nestorja konservatorstva na Slovenskem. Na podlagi tega poznanstva sta nastali dve knjigi že za časa Plečnikovega življenja, Architectura perennis (1941) in Napori (1955). Knjigo Arhitekt Jože Plečnik v Italiji 1898–1899 je Stelè izdal desetletje po arhitektovi smrti.
Poleg pregleda obstoječe literature smo se posvetili tudi pregledu arhivskega gradiva z željo, čim bolje in obsežno predstaviti posamezne objekte in ureditve. To nam je uspelo, saj so nekateri načrti in rešitve predstavljeni prvič. Ob študiju gradiva smo naleteli tudi na Plečnikovo korespondenco z naročniki in mojstri, ki so zanj izdelovali posamezne kose opreme. V pismih je mogoče slediti Plečnikovim tehničnim napotkom in dogovorom ter tudi drobcem življenjskih modrosti, zato smo posamezne in še posebej živahne misli predstavili z izbranimi citati. V sklopu posameznih predstavitev je ob zaključku predstavljeno tudi obstoječe stanje obravnavanega objekta, podana pa so tudi priporočila za naprej.
Istočasno predstavljamo tudi tehnike, ki jih je Plečnik pri svojem ustvarjanju uporabil vedno znova in vsakič malo drugače. Tako je izjemno domiselno uporabil npr. rečne prodnike, lesene čoke, rabljene betonske izdelke, kamnite lomljence itd. Vse skupaj pa nadgradil z umetno kovanimi izdelki, pasarskimi elementi in rezbarijami. Pri tem ni odveč opozoriti na neverjetno vdanost, zaupanje in marsikatera odrekanja njegovih sodelavcev in mojstrov, ki so z izjemno potrpežljivostjo in predanostjo sledili arhitektovi ideji in jo skozi materiale oživeli in osmislili.
Plečnikove arhitekturne rešitve so kljub skromnim okoliščinam izjemne, bogate in kompleksne v svoji ideji, sporočilu in izvedbi. Posluževal se je tudi postopkov t. i. reciklaže, pri čemer je na novo uporabil elemente starejše cerkvene opreme ter marsikatere odvečne, zavržene kose iz starejših stavb. Z novo uporabo je te vedno znova na novo osmislil, jim dal novo vrednost in pomembno duhovno sporočilo. Plečnik je kljub upoštevanju želja naročnikov, funkcionalnosti in prostorskih danosti svoje stvaritve znal estetsko nadgraditi do te mere, da lahko rečemo, da je z njimi presegel čas in jih zapisal večnosti.
Uvodno besedilo:
mag. Maja Avguštin
Avtorice razstave:
mag. Maja Avguštin
Hana Brus
Nataša Ülen
Irena Vesel
Preberite si več