Razzak Jubayer je vsestranski umetnik iraških korenin, akademski slikar in grafik, ki že več kot 30 let živi in dela v Piranu. V svojem delu kot sofist in ustvarjalec, ki poezijo pretvarja v barve, predstavlja edinstveno mešanico vzhodnih in zahodnih vplivov ter prepleta bližnjevzhodne dediščine in evropskih umetniških tradicij. Mojstrstvo v slikarstvu, grafiki in eksperimentalni fotografiji Jubayerju omogoča raziskovanje kompleksnih tem, kot so narava identitete, konflikt med izgnanstvom in pripadnostjo ter iskanje svobode.
Njegovo delo, ki ga je zaznamoval močan vpliv nadrealizma, ustvarja meditativni prostor, ki gledalca vabi, da razmisli o niansah človeškega duha. Njegove slike pogosto prikazujejo prefinjene, sanjske pokrajine, polne simboličnih figur in motivov, ki odkrivajo čustveno globino in filozofske ideje. Njegova uporaba barv je hkrati drzna in subtilna, saj vodi gledalca skozi različna čustvena stanja. Kontrast med živahnimi barvami in senčnimi toni ustvarja napetost, ki odraža dvojnost, značilno za umetnikov opus – dvojnost med Vzhodom in Zahodom, preteklostjo in sedanjostjo, ujetostjo in osvoboditvijo.
Jubayerjev ustvarjalni proces je globoko zakoreninjen v samorefleksiji. Pogosto govori o tem, kako je umetnost zanj meditativni jezik, način izražanja tistega, česar ni mogoče povedati z besedami. Njegove slike niso zgolj estetske; so vizualne meditacije, ki odražajo umetnikov notranji svet in osebni razvoj. Serija "Svileni most" na primer govori o kulturnih dialogih in brezhibnih povezavah med različnimi svetovi. Simbolični motivi, ki jih Jubayer uporablja, pogosto izhajajo tako iz arabskih kot evropskih virov in odražajo predanost iskanju enotnosti v raznolikosti.
Jubayerjeve instalacije, ki nosijo veliko izrazno moč in sposobnost vživljanja, poudarjajo tudi njegovo sposobnost preseganja kulturnih meja. Njegova umetnost je močan kanal za dialog, saj skuša premostiti vrzeli med različnimi filozofijami, kulturami in umetniškimi tradicijami. S svojimi instalacijami, grafičnimi deli in slikami Jubayer gledalca vabi, da vstopi v prostor, kjer so čas, identiteta ter meje fluidni, in da na koncu razmisli o skupnih izkušnjah človeštva.