Zapri meni
Zapri meni
SIEN DE IT
Kontakt
Preklop

O gradu

Nad smaragdnim jezerom na strmi beli skali kraljuje eden najstarejših gradov v Sloveniji. Tisočletni Blejski grad s svojo mogočnostjo, edinstveno lego in razgledom navdušuje obiskovalce.

Blejski grad, simbol Bleda in Slovenije, sodi med bolj ohranjene in vzdrževane gradove v našem prostoru. Prvo omembo gradu zasledimo v pisnih virih iz l. 1011. Grad, ki je bil skozi zgodovino povezan z osrednjim evropskim prostorom, je tudi danes živahno kulturno stičišče. Tu se sedanjost prepleta s preteklostjo in prihodnostjo.

Blejski grad je skupaj z Bledom skozi stoletja postal prepoznaven doma in v svetu. Kdor se z razglednih teras gradu zazre na jezero z otokom in po deželi, zamejeni s Karavankami in Julijskimi Alpami, ta tega pogleda ne bo pozabil. Tako je v svojih mojstrskih verzih zapisal že največji slovenski pesnik dr. France Prešeren: »Dežela kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja.«

Zgodovina

Leto
1004–10111011–13711371–15741597–16221803–18131838–19371945–19611999–
Castellum Veldes – Blejski grad

Castellum Veldes – Blejski grad

10. aprila leta 1004 je nemški kralj Henrik II. v italijanskem Trentu briksenskemu škofu Albuinu in njegovi škofiji podaril posest Bled na Kranjskem, in sicer v zahvalo za podporo pri utrditvi nemške oblasti v tem delu severne Italije. Najverjetneje je v tem času na strmi beli skali nad Blejskim jezerom že stal romanski stolp, čeprav Blejski grad v tej darilni listini ni omenjen.

Blejski grad med najstarejšimi na Slovenskem
Ob naslednji omembi Bleda iz leta 1011, ki prav tako izvira iz darovnice kralja Henrika II., je s tem imenom izrecno mišljen tamkajšnji grad na pečini – castellum Veldes. Ta druga darilna listina iz leta 1011 dokazuje, da je grajska stavba že stala. Henrik II. je z njo nasledniku škofa Albuina, škofu Adalberonu, podaril Blejski grad in za 30 kraljevskih kmetij zemlje. V tej darovnici je bil Blejski grad (castellum Veldes) prvič omenjen. Zato po času omembe Blejski grad spada med najstarejše v virih imenovane gradove na Slovenskem.

Blejsko posest upravljajo in varujejo škofovi ministeriali

Blejsko posest upravljajo in varujejo škofovi ministeriali

Briksenski škofje niso nikdar živeli na Bledu, v daljno deželo so iz skoraj 300 km oddaljenega Briksna tudi redko prihajali, zato so gospostvo sprva upravljali in varovali škofovi ministeriali, do leta 1349 vitezi Blejski. Do Kranjske je bilo namreč šest dni ježe s štirimi konji in z neštetimi nevarnostmi po dolinah. Blejsko posest so poleg ministerialov upravljali tudi oskrbniki in gradiščani, vsi po grajskem fevdnem pravu.

Briksenski škofje opustijo neposredno upravo

Briksenski škofje opustijo neposredno upravo

Sredi 14. stoletja (l. 1371) so briksenski škofje opustili neposredno upravo gospostva in ga dali kot jamstvo za posojeni denar v zakup dotedanjemu upravitelju Konradu von Kreighu. Rodbina Kreigh je gospodarila na Bledu naslednjih skoraj 200 let (1371–1558). Za rodbino Kreigh in njihovimi sorodniki Tumi – zaradi kratenja pravic kmetom in grobega ravnanja s tlačani so se tudi blejski kmetje pod njihovo upravo l. 1515 pridružili vseslovenskem puntu – je zakupnik gradu postal junak iz turških bojev, baron Herbard Auersperg Turjaški.

Močan potres l. 1509 je prizadel tudi Blejski grad. Vsi takratni prebivalci so pobegnili v prepričanju, da se je grad rušil v jezero. Vsa nastala škoda je bila popravljena šele čez dobrih 60 let. Potresno škodo je skušal odpraviti zlasti Herbard Auersperg Turjaški.

V času njegovega zakupništva je bilo na gradu močno oporišče protestantizma, baron pa njegov velik zaščitnik. Na gradu se je v letu 1561 ustavil tudi prvi mož slovenskega protestantizma Primož Trubar, avtor prvih tiskanih knjig v slovenskem jeziku Katekizma in Abecednika. Zaradi svojih protestantskih prepričanj je moral Herbard Auersperg Turjaški l. 1574 zapustiti Bled.

Blejski grad upravljajo glavarji, najprej plemiči, kasneje meščani

Blejski grad upravljajo glavarji, najprej plemiči, kasneje meščani

Briksenski škofje se odpovejo zakupništvu in sami postavljajo glavarje, do 18. stoletja so bili to plemiči, kasneje meščani. Pomembnejši med njimi so Eggenbergi, Turjaški, Petschacherji, Gallenfalsi idr. Nekateri so stanovali na Bledu, drugi so posest upravljali s pomočjo oskrbnikov.

Naravne nesreče gradu ne prizanašajo
Naravne nesreče niso prizanašale grajski stavbi, vanjo je kar dvakrat udarila strela, ki je povzročila hud požar, ta pa je uničil večji del grajskih stavb. Leta 1690 je grad ponovno prizadenel močan potres. Za obnovo gradu, ki je bil neprimeren za bivanje, so poskrbeli v rodbini baronov Gallenfeisov (načrti gradu iz l. 1695 so shranjeni v briksenskem škofijskem arhivu).

Konec 800-letne briksenske oblasti

Konec 800-letne briksenske oblasti

Po 800 letih briksenske oblasti je bilo leta 1803 blejsko gospostvo, v katero je bil vključen Blejski grad z okolico, z ukazom dunajske dvorne komisije podržavljeno.

Blejski grad v času Ilirskih provinc
Napoleon je l. 1809 zasedel Kranjsko in blejsko gospostvo je pripadalo Ilirskim provincam. Med letoma 1809 in 1813, v času Ilirskih provinc, je bilo blejsko gospostvo in v njem Blejski grad last francoske države, dohodke pa je užival generalni guverner, maršal Auguste Marmont.

Blejski grad menja številne lastnike

Blejski grad menja številne lastnike

Briksenska škofija je l. 1838 dobila vrnjeno posest, vključno z blejskim gospostvom in gradom v njem, vendar jo, ker je po odpravi fevdalnega reda l. 1848 ne zmore sama vzdrževati, proda meščanskemu podjetniku Viktorju Ruardu.

Viktor Ruard in Adolf Muhr
Lastnik jeseniške železarne Viktor Ruard l. 1858 postane tudi lastnik blejskega gospostva. Za nekaj let pa obdrži le grad, jezero in gradbena zemljišča okrog jezera, obsežne gozdove svoje posesti pa proda Kranjski industrijski družbi. Grad in grajsko posest l. 1882 proda veletrgovcu Adolfu Muhru.

Ivan Kenda in sanje o hotelu na Blejskem gradu
Leta 1918 je grad z jezerom in otokom kupil podjetni blejski hotelir Ivan Kenda. Imel je velike načrte, njegove sanje o hotelu in restavraciji na Blejskem gradu pa so se zaradi dolgov žalostno končale. Njegovo premoženje je najprej zasegla Zadružna gospodarska banka, nato pa Dravska banovina.

Po načrtih arhitekta Bitenca grad dobi modernejšo podobo

Po načrtih arhitekta Bitenca grad dobi modernejšo podobo

Blejski grad v povojnem obdobju nezadržno propada, dokler se l. 1952 ne začne njegova strokovna obnova pod vodstvom Narodnega muzeja in po načrtih arhitekta Toneta Bitenca (1920–1977). Učenec znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika je za svoje delo prejel številna priznanja, na podlagi strokovne prenove Blejskega gradu pa je bil imenovan za profesorja na Tehniški Fakulteti v Ljubljani. Denar za obnovo Blejskega gradu sta namenili takratna država (SFRJ) in občina Bled.

Po desetih letih je bila l. 1961 temeljita obnova, s katero je Blejski grad dobil modernejšo, turističnim ogledom prilagojeno podobo, končana.

Blejski grad, kulturni spomenik državnega pomena

Blejski grad, kulturni spomenik državnega pomena

Blejski grad je bil 9. 9. 1999 z odlokom Vlade Republike Slovenije razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, s katerim od l. 2007 upravlja Zavod za kulturo Bled.

Obnova
Poleg muzejskega dela v letu 2008 je bil v naslednjih letih prenovljen ali z novimi prostori in vsebinami dopolnjen večji del Blejskega gradu. Obiskovalcem je omogočena boljša in bolj osebna izkušnja spoznavanja z grajskimi vsebinami tako s tipnim vodnikom za slepe in slabovidne kot z aplikacijo za avdio vodenje v 19 jezikih.

Dogodki
Vsako leto je bogatejši in pestrejši tudi program dogodkov, ki se vrstijo na Blejskem gradu. Od glasbenih festivalov do prireditev za otroke, od srednjeveških uprizoritev do različnih razstav in muzejskih večerov.

Legenda

Zakupnik Bleda je bil okoli leta 1500 Hartman Kreigh, ki ni bil dober gospodar in kmetje so se mu upirali – puntali, pritoževali so se škofu in cesarju. Gospod Hartman Kreigh je nekega lepega dne izginil. Govorilo se je, da so ga ubili razbojniki. Morda so mu sodili kmetje sami, tega nihče ne ve. Gospoda Hartmana niso več videli. Na gradu je za njim žalovala vdova Poliksena, ki je prav tako trdo vladala in od podložnikov iztisnila vsak zadnji vinar. 

Vdova je bila zelo žalostna, v spomin na moža je zbrala vse zlato in srebro, kar ga je hranila v skrinjah. Iz zbranega bogastva so ji vlili zvonček za kapelico na blejskem otoku. Ko so brodarji peljali zvonček na otok, se je razbesnela nevihta, ladjica z brodarji in tovorom je potonila. Zvon, ki se je pogreznil v blato, se ob viharnih nočeh še danes oglaša iz jezerskih globin. Poliksena je bila zelo žalostna, zapustila je grad in odšla v samostan v Rim. Papež je slišal za njeno žalostno zgodbo, dal je vliti nov zvon in ga poslal na otok.

Predstavitev

Muzej

V baročnem delu grajske stavbe, v katero vstopite z zgornje grajske terase, je na ogled stalna razstava Narodnega muzeja Slovenije, ki vas bo popeljala skozi pestro zgodovino Bleda in njegovih prebivalcev.

Prikaz zgodovine Blejskega kota od nastanka pokrajine do današnjih dni je predstavljen v sklopih, v katerih se prepletajo narava, vsakdanje življenje, obrt, duhovna kultura in vse tisto, kar je spremljalo življenje v tem čudovitem delu slovenske dežele.

Rajska ptica – najdba iz 6. stoletja

Na Blejskem gradu je razstavljena tudi rajska ptica, ena najlepših najdb iz 6. st. n. št. Sponko (ženski nakit) v obliki pava so arheologi izkopali na Pristavi pod Blejskim gradom. Pav, prelestna ptica, ki biva v rajskem vrtu, je simbol izvira življenja in hkrati bogastva. Našteto je poosebljalo Bled v preteklosti, sedanjosti in verjamemo, da tudi v prihodnosti.

Kapela

Na zgornji grajski terasi stoji prelepa gotska kapela iz 16. stoletja, ki kar vabi, da vstopite v njene, z baročnimi freskami okrašene prostore. Grajska kapela je posvečena zavetnikoma briksenske škofije na Tirolskem – škofoma sv. Albuinu in sv. Ingenuinu.

Po drugem velikem potresu, ki je leta 1690 skoraj porušil Blejski grad, so kapelo povišali in baročno obokali. V tem času ali kmalu po tem so kapelo tudi okrasili s freskami. Na severni steni je upodobljen nemški cesar Henrik II., ki je 10. aprila 1004 briksenskemu škofu sv. Albuinu poklonil blejsko posest. Cesarjeva žena sv. Kunigunda je upodobljena na južni steni.

Ljubljanski škof Andrej Glavan in bolzansko-briksenski škof dr. Ivo Muser sta ob prazniku Občine Bled 10. aprila 2014 kapelo ponovno posvetila in tako lahko spet služi prvotnemu namenu. V njej se danes odvijajo tudi cerkveni poročni obredi.

Tiskarna

V grajski tiskarni si lahko ogledate prikaz tiska na repliki Gutenbergovega tiskarskega stroja in si s pomočjo tiskarskega mojstra odtisnete spominsko listino.

Eden od zakupnikov gradu je postal tudi junak iz turških bojev Herbard Auersperg Turjaški. V času njegovega zakupništva je bilo na gradu močno oporišče protestantizma in tu se je junija leta 1561 ustavil tudi slovenski (protestantski vodja) verski reformator Primož Trubar, utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in slovstva, avtor prvih dveh slovenskih knjig, Katekizma in Abecednika. Knjigi sta bili na starih Gutenbergovih tiskarskih strojih natisnjeni leta 1550 v Tübingenu.

Primožu Trubarju je posvečena tudi spominska soba, ki govori o njegovem življenju in pomenu za slovenski jezik, nahaja se nad tiskarno. V oktobru 2021 pa je bila na pročelju tiskarne odkrita spominska plošča, posvečena Trubarjevemu obisku gradu.

Vinska klet

Za vse ljubitelje odličnih vin je obisk grajske vinske kleti kot nalašč. Vstopite in se prepustite prepletanju barv, vonjev in okusov.

Grajska klet s svojimi kakovostnimi vini vabi na degustacijo in demonstracijo stekleničenja vina iz hrastovih sodov na star način. Za spomin si lahko sami napolnite steklenico vina neposredno iz hrastovega soda, za opravljeno delo pa boste prejeli certifikat.

Vino je solza zemlje, dar neba in sonca, sok življenja. Vabimo vas, da obiščete vinsko klet, bogato založeno z odličnimi primorskimi vini iz vasi Dornberk v spodnji Vipavski dolini.

Grajsko obzidje

Z grajskega obzidja je prelep razgled na vasi Zasip in Gorje. Vas Zasip je tudi »oltar Gorenjske«, kakor jo je poimenoval največji slovenski pesnik dr. France Prešeren.

Od najstarejše zasnove Blejskega gradu se je do današnjih dni ohranilo romansko obzidje z vhodnim stolpom. Skozi line v obrambnem hodniku se vidijo vrhovi Karavank in Mežakle, kot neke vrste naravna ura pa se izkažejo v poletnih dneh, ko skoznje posije vzhajajoče sonce.

Z grajskega obzidja je prelep razgled na vasi Zasip in Gorje, od koder z vrha Homa, hriba nad vasjo, lahko občudujemo čudovit razgled na Bled in okolico.

Njeno ozemlje omejuje na severu reka Radovna z 1,6 km dolgo čudovito sotesko Vintgar, na zahodu železniška proga Podhom–Bled Jezero, na vzhodu Sava Dolinka, na jugu pa se ravninski svet odpira proti Bledu.

Galerija STOLP

Ob obisku Blejskega gradu vas vabimo na ogled trenutne razstave v Galeriji Stolp, v katero vstopite s spodnje grajske terase. Razstavo si lahko ogledate vsak dan v odpiralnem času gradu.

Na Blejskem gradu pripravljamo redne razstave, na katerih gostimo različne umetnike, ki na ogled postavljajo svoja dela. Med njimi so fotografi, slikarji in mojstri sodobne uporabne umetnosti.

V Galeriji Stolp so se doslej predstavili že številni uveljavljeni umetniki. Galerija tako postaja pomembno kulturno stičišče lepih umetnosti.

Soba Arnolda Riklija

Med obiskom Blejskega gradu vas čaka prav poseben prostor, kjer lahko občutite delček tistega, kar so predhodniki sodobnega velnesa v svoje terapije uvajali že pred več kot 160 leti!

V obnovljeni sobi v tretjem nadstropju renesančnega okroglega grajskega stolpa domuje stalna razstava, ki prikazuje življenje in delo znamenitega švicarskega zdravilca Arnolda Riklija.

Bled je kot termalno zdravilišče v svetu zaslovel v drugi polovici 19. stoletja. Od leta 1855 je namreč na Bledu deloval Arnold Rikli, eden najbolj znanih zdravnikov za atmosferične kure, ki je kraj približal svetu. Njegova zdravilna metoda je temeljila na svetlobno-zračnih, sončnih in vodnih kopelih, dietni prehrani in bivanju v naravi.

Riklijevo zdravljenje je privabilo na Bled številne petične goste iz vse Evrope in spodbudilo tudi nadaljnji razvoj zdraviliškega turizma na Bledu.

Muzeji Gorenjske

S pomočjo sodobne vizualne informacijske točke, ki se nahaja v najvišjem nadstropju okroglega stolpa, se sprehodite po pokrajini naravnih in kulturnih lepot, okoliških krajih in muzejih.

Grajski stolp je eno najboljših razgledišč po pokrajini, ki jo s skupnim imenom poimenujemo Zgornja Gorenjska. To je alpska pokrajina, zamejena s Karavankami na eni in Julijskimi Alpami s Triglavom na drugi strani, v katero spadajo kraji Bled, Gorje, Bohinj, Lesce, Radovljica, Žirovnica, Jesenice in Kranjska Gora.

Pokrajina, prepredena z rekami, preseneča s slapovi in skritimi dolinami pod visokimi vrhovi, bogato kulturno in krajinsko dediščino ter z gostoljubnimi prebivalci.

Kavarna

Ob prihodu na Blejski grad vas na spodnjem grajskem dvorišču pozdravi Grajska kavarna, kjer lahko poskusite slovenska vrhunska vina in craft piva. 

V vročih poletnih mesecih vam postrežemo z domačo limonado in ledenim čajem ali sladoledom po meri. V prijetnem ambientu med grajskimi zidovi vas bomo razvajali z nepozabnim pogledom na otoček sredi jezera, dišečo kavo in blejsko kraljico – kremšnito. Pridite in se prepustite grajskemu razvajanju!

Kavarna je odprta od maja do novembra.

Čebelnjak

Gorenjska ni znana samo po številnih naravnih lepotah, ampak tudi kot domovina avtohtone čebelje vrste  Kranjske čebele oz. Kranjske sivke, kar je še posebej svojevrsten slovenski ponos. 
V prelepem ambientu Blejskega gradu se poleg restavracije in kavarne nahaja tudi butična trgovina Grajski čebelnjak, kjer obiskovalcem vse dni v tednu ponuja različne medene izdelke slovenskih ponudnikov, brezplačne vodene degustacije z več kot 20 vrstami medu, ročno izdelane in unikatne spominke iz Slovenije, edinstven notranji interier in dizajn, ki je zasnovan v obliki panja in spoznavanje zanimivosti o slovenskem čebelarstvu. 

Restavracija Blejski grad

Ste si med ogledom Blejskega gradu zaželeli dobre hrane, žlahtne kapljice ali le odlične kave, morda z odlično sladico? To lahko izkusite na grajski terasi, s katere se ponuja prelep razgled na pravljično okolico.

V restavraciji Blejski grad se lokalne in regionalne jedi pripravljajo na sodoben in prefinjen način, hkrati pa ohranjajo gastronomsko dediščino Gorenjske in Slovenije. V sodelovanju z lokalnim okoljem Jezerškovi v grajski restavraciji pripravljajo kulinarična doživetja, primerna za protokolarne goste, turistične skupine ali posameznike.

Blejski grad tako postaja točka, ki jo boste želeli uvrstiti na svoj kulinarični zemljevid! Naj vam še zaupamo, da je pogled skozi veliko panoramsko okno iz sodobno opremljene restavracije eden najlepših in najbolj romantičnih, kar ste jih kdaj videli!

Obiščite nas

Vabimo vas, da nas obiščete. Poiščite nas, izberite način obiska, ki vam najbolj ustreza. Svoj obisk lahko načrtujete v celoti, pri ogledu grajskih vsebin pa vam je v pomoč lahko avdiovodnik.