Zapri meni
Zapri meni
SIEN DE IT
Kontakt
Preklop

Arhiv razstav

Katja Bednařik Sudec: Skrivnost življenja, drugič – ciklus 9 m

9. oktober–1. november 2020

"V celotnem ustvarjalnem opusu Katje Bednařik Sudec je opazna najbolj preprosta, vendar nikoli dorečena tematika v upodabljanju: vedno znova jo navdihuje motivika, povezana z naravo in njeno prvinsko lepoto, z medčloveškimi odnosi, še posebej v ožji in širši družini, s spoštljivimi odnosi do sočloveka, prirode, do predmetov, ki nas obdajajo v vsakodnevnem življenju, ter seveda do preteklosti, brez katere ne bi bilo sedanje stvarnosti in prihodnosti. Še posebej pa je vedno prisotno njeno poglobljeno razmišljanje o vlogi sodobne ženske, njene in tudi lastne ženstvenosti, njene entitete in identitete, starih tradicionalnih vzorcev in vrednot glede njene vloge v družbi.

Neprekinjeno se v njenih upodobitvah prepletajo kolektivna zavest in univerzalni spomin s skrajno osebnim doživljanjem sočasnih dogajanj;  vsaka podoba sporoča njeno lastno intimno zgodbo. Avtorici je ustvarjalni proces očitno miselno in čustveno potovanje v preteklost, v stare vrednote in merila ter v spomine na otroštvo, kar s konkretnim doživljanjem sodobnega načina življenja v izbranem mediju interpretira v njej določljivi slikarski poetiki. Vedno pa je opazna namera vračanja k bistvu lastne identitete, torej k ponovnemu doživljanju čutnosti in ženstvenosti, tudi poslanstva materinstva (na tej razstavi slike Zavetje, cikel Dotik tkanja – Prihod I - IX, in druge). "

Povzeto po besedilu Nives Marvin ob razstavi Skrivnost življena v koprski Loži, 2019/20

Živa Agrež: Pod soncem Mediterana

8. sepember–4. oktober 2020

"Slike Žive Agrež imajo poseben karakter. Vzpostavljajo pristen in zgoščen odnos do motivov, obsijanih z mediteranskim soncem, in do medija izražanja. To potrjuje njena Istrska veduta in tovrsten koncept povezuje vsa razstavljena dela, a prav Istrska veduta je tista, ki priča, da avtorica kljub plastenju in nasičevanju pusti, da slikovno polje zadiha. Pročelja barvno pestrih hiš drugo za drugim niza v globino slikovnega odra in na modri vodni gladini išče njihov odsev. Modrina zajame tudi nebo. Celoten zapis, oblikovan z bogatimi barvnimi impasti, z drobnimi, odprtimi barvnimi fasetami, ki vibrirajo na površini, pa objame belina, za katero se zdi, da v dogajanje vnaša občutek neskončnosti, navsezadnje pa tudi trenutek pomiritve.

Hiše Mesta pod tančicami so oblikovno igrive, a jasno artikulirane in barvno umirjene v sivih in belih vrednostih, zato pa je pod tančicami, pod mrežno opno dogajanje toliko bolj pestro, dinamično, radoživo. Pojavi se nekakšen moiré efekt in po načelu zastrto-odstrto delujejo globine morja in neskončnost neba ravno prav vabljivo za odkrivanje mikro strukturalnih likovnih trepetov, za zaužitje močnega optičnega opoja, ki daje podobi posebno magičnost."

Anamarija Stibilj Šajn, odlomek iz celotnega besedila

Damjan Popelar: Kozolci iz sence pozabe

1.–31. avgust 2020

"Razstava štirinajstih modelov iz različnih slovenskih pokrajin želi biti poklon lepoti, ki je krhka in minljiva, lepoti, ki je ni ustvarilo tuje znanje in veščine, pač pa lepoti, ki je plod preprostega, a umnega domačega tesarja. V kronološkem zaporedju postavljam na ogled modele toplarjev ali dvojnih kozolcev, simetričnih kompozicij, v katerih je slovenski kozolec dosegel svoj najvišji spev v razvoju. Z njihovim enotnim merilom 1: 70 jih poskušam narediti fragilne, krhke in občutljive na dotik, zato jih ščitim za galerijskim steklom. Na ta način skušam tudi v prispodobi spregovoriti o njihovem dejanskem stanju. Zračnost in transparentnost teh sušilnih naprav poskušam v prezentaciji naglasiti s svetlobo in njeno močjo prosevanja skozi različno goste konstrukcijske mreže teh objektov. Gre za poskus prikazati tovrstne objekte v novi luči; ne le metaforično, temveč dejansko."

Damjan Popelar

Slikarsko društvo Atelje Bled: Animalizem

1.–31. julij 2020

Slikarsko društvo Atelje Bled je s skupinsko razstavo Animalizem predstavilo dela članov in članic društva, ki se srečujejo in slikajo pod vodstvom mentorja, akademskega slikarja, mag. Matjaža Arnola.

Animalizem v slikarstvu označuje značilno motiviko – upodabljanje živali, kar je človeka že od nekdaj zanimalo. Že iz davnih predzgodovinskih časov je znana jamska umetnost, kjer so bile prav podobe divjih živali, poleg odtisov človeških dlani, najpogostejši motiv. Tudi v umetnostih starih kultur so podobe živali obvezen element slikarstva in kiparstva, posebej, če so bile čaščene kot božanstva. Upodabljanje živali v umetnostnih zvrsteh spremljamo nadalje skozi vso zgodovino – od antike, preko renesanse do sodobne umetnosti.

Tudi sodelujočim slikarjem je tematika predstavljala povečini nov izziv, s katerim so se spopadli v različnih likovnih tehnikah – akrilu, akvarelu, pastelu ... Prevladujejo upodobitve konjev in petelinov, nekateri avtorji pa so naslikali tudi druge živali.

Razstavljali so: Dragica Djordjević, Tatjana Donets Savko, Drago Hajdarovič, Gita Franko, Kara Kalajžič, Darja Kemperle, Ciril Kraigher, Biserka Lazar, Judita Mandelc Kunčič, Marta Mertelj, Luka Miklavžič, Janez Mohorič Mokrng, Milena Petek, Snežana Pogačar, Milan Polak, Špela Pirnat, Nada Radonjič, Metka Rejc, Valerija Sever, Draga Soklič, Ljubo Soklič, Mirko Stojc in Jana Zajc.

Reinhold Pratschner: Na drugi strani

11.–29. junij 2020

"Razstava Reinholda Pratschnerja z naslovom Na drugi strani je njegova tretja »slovenska«, odkar ta avstrijsko-tirolski slikar in diplomirani arhitekt živi in ustvarja v Ljubljani: svoje risbe, slike in skulpture je leta 2017 razstavljal v galeriji Družina v Ljubljani, naslednje leto je nekaj spremenjeni izbor slik razstavil v Domu prosvete Sodalitas v koroških Tinjah/Tainach, nov cikel likovnih del pa predstavil v galeriji RRRudolf v Mariboru.

Ker je naš današnji slikarski gost Tirolec, se nam v stolpu Blejskega gradu same po sebi utrnejo misli na zgodovinske povezave s to bližnjo alpsko deželo. Nemški kralj Henrik II. je namreč pred dobrim tisočletjem, (10. aprila) leta 1004 del blejskega gospostva, (22. maja) leta 1011 pa še preostali del gospostva z gradom – castellum Veldes - kot središčem podelil tirolski škofiji Briksen oziroma njenemu tedanjemu škofu Albuinu iz vplivne plemiške družine, doma na Koroškem. Ker so od 13. stoletja na območje Selške in Poljanske doline ter Baške grape naselili tudi mnogo Tirolcev, lahko vse od takrat dokumentiramo različne oblike tirolsko-slovenskega prepletanja; v kulturi pa še posebej v upodabljajoči umetnost, ki govori vsem razumljiv enotni jezik.

V vabilu ali pa v spletno dostopnih virih ste lahko prebrali, da so že zgodaj prepoznali risarski talent leta 1966 rojenega Reinholda Pratschnerja. V gimnazijskih letih je njegov umetniški razvoj prijateljsko spodbujala uveljavljena slikarka Evi Fersterer. Kot maturant in študent je dvakrat bival v Parizu in se v živo seznanjal z moderno evropsko likovno umetnostjo. Ker takrat likovne akademije v zahodnem delu Avstrije ni bilo, se je v Innsbrucku vpisal na študij arhitekture in gradbeništva. Ves čas pa ga je vleklo v slikarski atelje. Pod svoje okrilje ga je vzela profesorica Inge C. Pohl in tako je bil ves čas do diplome iz arhitekture njegov študij vzporedno prepleten s slikarstvom in kiparstvom."

Nataša-Vanja Stergar, umetnostna zgodovinarka in zgodovinarka, slavnostna govornica ob odprtju razstave

Obiščite nas

Vabimo vas, da nas obiščete. Poiščite nas, izberite način obiska, ki vam najbolj ustreza. Svoj obisk lahko načrtujete v celoti, pri ogledu grajskih vsebin pa vam je v pomoč lahko avdiovodnik.