_accessibility/go_to_content
Zapri meni
Zapri meni
SIEN DE IT
Kontakt
Iskanje
Preklop

Arhiv razstav

Bled iz koledarja, fotografska razstava

17. januar–27. marca 2022

Večna lepota Bleda z okolico tako ostaja zapisana v zanimivih pogledih fotografov in koledar krasi številne domove, pisarne, ambasade širom sveta vsak dan v mesecu in vsak mesec v letu. Je hkrati okras in pokazatelj časa. Letošnje motive Bleda dopolnjujejo fotografije na temo narave, saj je blejski okoliš dom pestremu živalskemu in rastlinskemu svetu.

Bled je v svetu prepoznan predvsem po svojih ikoničnih kulturnih in naravnih znamenitostih. A Bled ni le to. Bled niso le pogledi od daleč, pogledi na dih jemajočo igro narave, ki jo je značilno dopolnil človek. Bled s svojo širšo okolico je dom bogatemu živalskemu in rastlinskemu svetu. Na travnikih se v jutranji rosi prebujajo številne vrste žuželk, ki dan preživljajo na raznobarvnih cvetlicah in travah, s katerimi si delijo svoj prostor. Zeleni gozdovi, parki in domači vrtovi so dvorišče, igrišče in zavetišče številnim vrstam ptic. Živahen je tudi jezerski podvodni prostor. Vredno je za trenutek obstati, pogledati pobliže in se prepustiti, kajti to je pogled, ki razkriva prave skrivnosti. V svetu, ki ga razkrivajo tovrstni pogledi, živali in rastline same pripovedujejo svoje zgodbe. Živijo skladno z zakoni narave in prav ta modrost nas, če si to dovolimo, lahko globoko presune. Bled je tudi to. Bled je raj.

Melita VOVK osebno, Izbrane ilustracije

1. november–31. december 2021

Melita Vovk se je rodila 14. junija 1928 na Bledu. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je leta 1951diplomirala iz slikarstva, v letih 1951–1953 nadaljevala študij na specialki za grafiko pri Božidarju Jakcu (3 semestre) in leta1972 diplomirala pri Riku Debenjaku. Ucila je na nižji gimnaziji na Bledu (1953–1956), nato je bila v svobodnem poklicu(1957–1973), potem višja strokovna sodelavka za scenografijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani (1974–1977) innato spet v svobodnem poklicu do upokojitve leta 1984. Leta 1957 se je porocila s književnikom Bojanom Štihom (njuna hciMarija Ejti Štih je tudi slikarka). Od leta 1979 do leta 1980 je bila porocena z nizozemskim slikarjem Roelofom Frankotom(1911–1984). Prepotovala je domala vso Evropo. Ukvarjala se je s slikarstvom, grafiko, risbo, ilustracijo, scenografijo,kostumografijo in karikaturo. Od leta 1956 se je tudi vse bolj posvecala scenografiji in kostumografiji, z osnutki je sodelovala privec kot petdesetih predstavah za gledališce. Leta 1974 je na Borštnikovem srecanju prejela Borštnikovo diplomo in denarnonagrado za kostumografijo, leta 1977 pa Borštnikovo diplomo in denarno nagrado za scenografijo. Težišce njenega dela je bilailustracija. Ilustrirala je vec kot osemdeset knjig, za mnoga literarna besedila pa je ilustracije v nadaljevanjih objavljala vperiodicnem tisku. Dvakrat je prejela Levstikovo nagrado (1957, 1964), nagrado Mlado pokoljenje (Beograd, 1965) in nagradoHinka Smrekarja za življenjsko delo na 9. slovenskem bienalu ilustracije (2010). Portretirala je slavne pisatelje, ko so na Bledupotekala PEN srecanja. Napisala je vec duhovitih potopisov in jih opremila z lastnimi risbami, pisala je tudi strokovne clanke oaktualnih in strokovnih vprašanjih ter spominske zapiske. Leta 2008 je bila ob obcinskem prazniku razglašena za castnoobcanko Bleda. Umrla je 22. junija 2020 v Radovljici.

Vinko Bogataj, Pogled okrog sebe

1.–31. oktober 2021

Rojen je bil na Brezovici pri Kropi. Bil je aktivni športnik, vec let je bil clan državne reprezentance v smucarskih skokih. Od otroških let naprej je bil vednorazdvojen med športom in slikarstvom. Vseskozi pa je ostal zvest slikarstvu, ki mu pomeni najvec.Prejel je vec oglednih priznanj in nagrad. Na mocnem mednarodnem ex temporu Avsenik v Begunjah je prejel 2. nagrado in njegova slika je bilapredstavljena v Trossingenu v Nemciji. Pri Zvezi likovnih društev Slovenije pa je prejel njihovo najvišje priznanje - zlato paleto 2002 za akvarel v likovnikategoriji Sodobna likovna ustvarjalnost.Umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Cene Avguštin je o njegovem delu zapisal:Med slikarje, ki jih krajina pomeni mnogo vec kot v realne oblike ujeto naravo, sodi Vinko Bogataj. Krajino pojmuje kot v svetlobi neprestanospreminjajoco se podobo sveta, sestavljeno iz dinamicno razgibanih barvnih gmot. Megleni zastori v njegovih oljnih slikah prekrivajo skalnata ostenja inmehcajo ostre obrise dreves. Skozi vlago in svetlobo nasiceni zrak komaj še razlocimo oblike predmetov v sliki. Vendar tema, ki se kotali v globinahprostora vedno bolj podlega moci svetlobe, ki se zmagovito razpenja nad obzorjem. Na podoben nacin se nam slikarjev svet kaže tudi v njegovih akvarelih,le da se je prizorišce preselilo v drugacno okolje. Namesto gorskih vrhov in globokih dolin vstajajo pred nami mehke in prosojne oblike sveta, arhitekturemest in vasi, obrise dreves zamenjajo temne silhuete ljudi. Vendar se je slikarju tudi tako videni svet zazdel prevec stvaren. Prekrije ga s sencami, zlazurnimi barvnimi lisami, ga povsem dematerializira in s tem napravi še bolj resnicnega. Ta, za slikarja bolj od vsake fotografije resnicna podoba krajine,je odraz njegovega celostnega dojemanja sveta, je obenem njegova portretna podoba, v kateri ni skrivnosti. Kar obcuti in sluti, o cemer razmišlja, slikarodkriva pred nami, zazrto tako vase, kot v svet, ki ga obdaja.

Gregor Radonjič, Metakrajine

1.–30. september 2021

Gregor Radonjič je mariborski fotograf in univerzitetni profesor. Fotografsko ustvarja in razstavlja od začetka devetdesetih let. Je avtor 30-ih samostojnih razstav, soavtor treh knjig s fotografijami in devetih multimedijskih fotografskih projektov. V soavtorstvu s pesnikom Ivom Svetino je kot fotograf izdal knjigo Drevesa, s pesnico Nežo Maurer pa knjigo Piramide upanja. Dvakrat se je z multimedijskima projektoma predstavil v spremljevalnem programu Borštnikovega srečanja. Sodeloval je na več kot 60 skupinskih razstavah v tujini in Sloveniji, dvakrat je bil izbran v program slovenskega Meseca fotografije Fotonični trenutki in Festivala fotografije Maribor ter trikrat v galerijski izbor za Art Photo Budapest. Fotografsko ga zanima predvsem vizualno raziskovanje prostorov in iskanje ter odstiranje njihovega karakterja, skritega izza običajnega fizičnega doživljanja prostorov. Likovni kritik Mario Berdič je ob razstavi Metakrajine/Vzporedne resničnosti v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani zapisal, da je naslov fotografskega cikla Metakrajine pravzaprav aluzija na pojem metafizika, kjer gre za pojave onkraj fizičnih realnosti, točneje za transcendenco v duhovne dimenzije, kjer ni nič materialnega, s poudarjeno fluidnostjo, saj se zdi, da vse teče, podobno kot v ciklu Vzporedne resničnosti s prisotno aluzijo na vzporedne dimenzije ali vesolja. Z uporabo fotografskega medija pokrajine posledično postanejo mentalne projekcije avtorjevega zaznavanja okolja, subjektivne vizije tega, kar že obstaja in ne le njegovo dokumentaristično beleženje. Postanejo ekspresivne meditacije prostorov okoli nas.

Andrej Ciuha, Moč slik in besed

1.–31. avgusta 2021

Dela, narejena v tehniki akrila so kompozicijsko jasna, uravnotežena, izrazitih barv in barvnih kombinacij ter jih slogovno ne moremo umestiti zgolj v en sam okvir. V njih sicer prepoznavamo formo stripa (Plavi plešci), Boschevsko podajanje vsebine in poigravanje z njo (Kolo sreče, Sodna evolucija), simbolizem (Izbira lepote)…, vendar je odločitev za slogovno predstavitev motiva bolj intuitivna ter sledi avtorjevim občutkom in namenu, kako čim bolj nazorno in večplastno predstaviti izbrano vsebino. Takšnih neuravnovešenosti, krivic in neumnosti, na katere opozarja Andrej Ciuha, pa ostaja žal v družbi in državi na pretek in tisti, ki opozarjajo nanje so redki in pogumni posamezniki /-ce, ki jim je mar za spremembe in se na dogajanja v družbi ne odzovejo pasivno, kot reagira v takšnih primerih večina, zamahne z roko in reče: “Saj se ne da nič spremeniti”. Zato, postanimo sprememba, ki si jo želimo! 

Melita VOVK osebno

1. junij–31. julij 2021

Kot namigne že naslov razstave Melita VOVK osebno, je bila le-ta posebna, saj je poleg ilustracije in njenih slikarskih del, ki so bila bodisi objavljena, bodisi že razstavljena, prikazala tisti del njenega opusa, ki je bil povsem oseben in je nastajal iz njenega čistega likovnega raziskovanja in užitka, torej ni bil namenjen javni predstavitvi. Izbor del za razstavo ni bil lahek – pripravila ga je njena hči, prav tako akademska slikarka, Ejti Štih – saj je bila Melita Vovk vsestranska umetnica, v javnosti najbolj znana kot ilustratorka, karikaturistka, scenografinja in kostumografinja, vendar je njen opus veliko več kot to.

Na prizoriščih: Blejski grad – Galerija Stolp, Kapela in Dvorana nad muzejem, Festivalna dvorana Bled, Kavarna Apropo Bled, Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled in Galerija Melite Vovk v Trgovskem centru Bled so bila tako na ogled dela, ki jo predstavljajo kot portretistko in kronistko osebnega študijskega in družinskega življenja, kot slikarko, ki je bila vpeta v sočasne likovne tokove, kot grafičarko (na Akademiji za likovno umetnost je opravila specializacijo iz grafike!), pa tudi kot risarko in koloristično virtuozinjo pejsažev, kolažistko in povsem abstraktno umetnico z veliko osebnoizpovedno in družbenokritično angažiranostjo.

Gimnazija Kranj: Slovenski velikani

15. april–31. maj 2021

V maniri starih mojstrov bo leto 2021 zaznamovalo naslednjih ducat slovenskih velikanov. Iste portretistke so črpale iz iste točke in z ničimer drugim kot rjavo barvico ustvarile študije glave, skice, ki se jih ne bi sramovali mojstri slikarskega platna. Podobe so preproste in čiste, a neverjetno žive in razgibane v skromni enobarvnosti, ki omogoči, da se osebnost upodobljenih razkrije neposredno. 

Pet nadarjenih kranjskih gimnazijk, štiri prvo leto že študirajo na ljubljanski univerzi, je čas koronske epidemije izkoristilo za upodobitev velikih osebnosti slovenske zgodovine, od najstarejše Veronike Deseniške do najmlajšega Mikija Mustra. V enem letu bodo pred nami oživele podobe znanih, svoj čas tudi zamolčanih in spregledanih, v vsakem primeru pa edinstvenih posameznikov. 

Slovenski velikani ponujajo estetski užitek, so pa hkrati odraz domoljubne geste mlade ustvarjalne roke, ki neobremenjeno pred nas pripelje ljudi iz drugega časa in prostora. Pred nami jih zadrži in oživi za naš čas in prostor, v katerem poskušamo razumeti večplastnost slovenske biti. Poskušamo doumeti, da obrazi preteklosti pripadajo tudi naši sedanjosti.

Portretistke: Gaja Gumbar, Eva Kozjek Šurc, Klara Polajnar, Helena Potočnik, Martina Potočnik. Vodja projekta je profesorica Nataša Kne.

Katja Bednařik Sudec: Skrivnost življenja, drugič – ciklus 9 m

9. oktober–1. november 2020

"V celotnem ustvarjalnem opusu Katje Bednařik Sudec je opazna najbolj preprosta, vendar nikoli dorečena tematika v upodabljanju: vedno znova jo navdihuje motivika, povezana z naravo in njeno prvinsko lepoto, z medčloveškimi odnosi, še posebej v ožji in širši družini, s spoštljivimi odnosi do sočloveka, prirode, do predmetov, ki nas obdajajo v vsakodnevnem življenju, ter seveda do preteklosti, brez katere ne bi bilo sedanje stvarnosti in prihodnosti. Še posebej pa je vedno prisotno njeno poglobljeno razmišljanje o vlogi sodobne ženske, njene in tudi lastne ženstvenosti, njene entitete in identitete, starih tradicionalnih vzorcev in vrednot glede njene vloge v družbi.

Neprekinjeno se v njenih upodobitvah prepletajo kolektivna zavest in univerzalni spomin s skrajno osebnim doživljanjem sočasnih dogajanj;  vsaka podoba sporoča njeno lastno intimno zgodbo. Avtorici je ustvarjalni proces očitno miselno in čustveno potovanje v preteklost, v stare vrednote in merila ter v spomine na otroštvo, kar s konkretnim doživljanjem sodobnega načina življenja v izbranem mediju interpretira v njej določljivi slikarski poetiki. Vedno pa je opazna namera vračanja k bistvu lastne identitete, torej k ponovnemu doživljanju čutnosti in ženstvenosti, tudi poslanstva materinstva (na tej razstavi slike Zavetje, cikel Dotik tkanja – Prihod I - IX, in druge). "

Povzeto po besedilu Nives Marvin ob razstavi Skrivnost življena v koprski Loži, 2019/20

Živa Agrež: Pod soncem Mediterana

8. sepember–4. oktober 2020

"Slike Žive Agrež imajo poseben karakter. Vzpostavljajo pristen in zgoščen odnos do motivov, obsijanih z mediteranskim soncem, in do medija izražanja. To potrjuje njena Istrska veduta in tovrsten koncept povezuje vsa razstavljena dela, a prav Istrska veduta je tista, ki priča, da avtorica kljub plastenju in nasičevanju pusti, da slikovno polje zadiha. Pročelja barvno pestrih hiš drugo za drugim niza v globino slikovnega odra in na modri vodni gladini išče njihov odsev. Modrina zajame tudi nebo. Celoten zapis, oblikovan z bogatimi barvnimi impasti, z drobnimi, odprtimi barvnimi fasetami, ki vibrirajo na površini, pa objame belina, za katero se zdi, da v dogajanje vnaša občutek neskončnosti, navsezadnje pa tudi trenutek pomiritve.

Hiše Mesta pod tančicami so oblikovno igrive, a jasno artikulirane in barvno umirjene v sivih in belih vrednostih, zato pa je pod tančicami, pod mrežno opno dogajanje toliko bolj pestro, dinamično, radoživo. Pojavi se nekakšen moiré efekt in po načelu zastrto-odstrto delujejo globine morja in neskončnost neba ravno prav vabljivo za odkrivanje mikro strukturalnih likovnih trepetov, za zaužitje močnega optičnega opoja, ki daje podobi posebno magičnost."

Anamarija Stibilj Šajn, odlomek iz celotnega besedila

Damjan Popelar: Kozolci iz sence pozabe

1.–31. avgust 2020

"Razstava štirinajstih modelov iz različnih slovenskih pokrajin želi biti poklon lepoti, ki je krhka in minljiva, lepoti, ki je ni ustvarilo tuje znanje in veščine, pač pa lepoti, ki je plod preprostega, a umnega domačega tesarja. V kronološkem zaporedju postavljam na ogled modele toplarjev ali dvojnih kozolcev, simetričnih kompozicij, v katerih je slovenski kozolec dosegel svoj najvišji spev v razvoju. Z njihovim enotnim merilom 1: 70 jih poskušam narediti fragilne, krhke in občutljive na dotik, zato jih ščitim za galerijskim steklom. Na ta način skušam tudi v prispodobi spregovoriti o njihovem dejanskem stanju. Zračnost in transparentnost teh sušilnih naprav poskušam v prezentaciji naglasiti s svetlobo in njeno močjo prosevanja skozi različno goste konstrukcijske mreže teh objektov. Gre za poskus prikazati tovrstne objekte v novi luči; ne le metaforično, temveč dejansko."

Damjan Popelar

Slikarsko društvo Atelje Bled: Animalizem

1.–31. julij 2020

Slikarsko društvo Atelje Bled je s skupinsko razstavo Animalizem predstavilo dela članov in članic društva, ki se srečujejo in slikajo pod vodstvom mentorja, akademskega slikarja, mag. Matjaža Arnola.

Animalizem v slikarstvu označuje značilno motiviko – upodabljanje živali, kar je človeka že od nekdaj zanimalo. Že iz davnih predzgodovinskih časov je znana jamska umetnost, kjer so bile prav podobe divjih živali, poleg odtisov človeških dlani, najpogostejši motiv. Tudi v umetnostih starih kultur so podobe živali obvezen element slikarstva in kiparstva, posebej, če so bile čaščene kot božanstva. Upodabljanje živali v umetnostnih zvrsteh spremljamo nadalje skozi vso zgodovino – od antike, preko renesanse do sodobne umetnosti.

Tudi sodelujočim slikarjem je tematika predstavljala povečini nov izziv, s katerim so se spopadli v različnih likovnih tehnikah – akrilu, akvarelu, pastelu ... Prevladujejo upodobitve konjev in petelinov, nekateri avtorji pa so naslikali tudi druge živali.

Razstavljali so: Dragica Djordjević, Tatjana Donets Savko, Drago Hajdarovič, Gita Franko, Kara Kalajžič, Darja Kemperle, Ciril Kraigher, Biserka Lazar, Judita Mandelc Kunčič, Marta Mertelj, Luka Miklavžič, Janez Mohorič Mokrng, Milena Petek, Snežana Pogačar, Milan Polak, Špela Pirnat, Nada Radonjič, Metka Rejc, Valerija Sever, Draga Soklič, Ljubo Soklič, Mirko Stojc in Jana Zajc.

Reinhold Pratschner: Na drugi strani

11.–29. junij 2020

"Razstava Reinholda Pratschnerja z naslovom Na drugi strani je njegova tretja »slovenska«, odkar ta avstrijsko-tirolski slikar in diplomirani arhitekt živi in ustvarja v Ljubljani: svoje risbe, slike in skulpture je leta 2017 razstavljal v galeriji Družina v Ljubljani, naslednje leto je nekaj spremenjeni izbor slik razstavil v Domu prosvete Sodalitas v koroških Tinjah/Tainach, nov cikel likovnih del pa predstavil v galeriji RRRudolf v Mariboru.

Ker je naš današnji slikarski gost Tirolec, se nam v stolpu Blejskega gradu same po sebi utrnejo misli na zgodovinske povezave s to bližnjo alpsko deželo. Nemški kralj Henrik II. je namreč pred dobrim tisočletjem, (10. aprila) leta 1004 del blejskega gospostva, (22. maja) leta 1011 pa še preostali del gospostva z gradom – castellum Veldes - kot središčem podelil tirolski škofiji Briksen oziroma njenemu tedanjemu škofu Albuinu iz vplivne plemiške družine, doma na Koroškem. Ker so od 13. stoletja na območje Selške in Poljanske doline ter Baške grape naselili tudi mnogo Tirolcev, lahko vse od takrat dokumentiramo različne oblike tirolsko-slovenskega prepletanja; v kulturi pa še posebej v upodabljajoči umetnost, ki govori vsem razumljiv enotni jezik.

V vabilu ali pa v spletno dostopnih virih ste lahko prebrali, da so že zgodaj prepoznali risarski talent leta 1966 rojenega Reinholda Pratschnerja. V gimnazijskih letih je njegov umetniški razvoj prijateljsko spodbujala uveljavljena slikarka Evi Fersterer. Kot maturant in študent je dvakrat bival v Parizu in se v živo seznanjal z moderno evropsko likovno umetnostjo. Ker takrat likovne akademije v zahodnem delu Avstrije ni bilo, se je v Innsbrucku vpisal na študij arhitekture in gradbeništva. Ves čas pa ga je vleklo v slikarski atelje. Pod svoje okrilje ga je vzela profesorica Inge C. Pohl in tako je bil ves čas do diplome iz arhitekture njegov študij vzporedno prepleten s slikarstvom in kiparstvom."

Nataša-Vanja Stergar, umetnostna zgodovinarka in zgodovinarka, slavnostna govornica ob odprtju razstave

Obiščite nas

Vabimo vas, da nas obiščete. Poiščite nas, izberite način obiska, ki vam najbolj ustreza. Svoj obisk lahko načrtujete v celoti, pri ogledu grajskih vsebin pa vam je v pomoč lahko avdiovodnik.