Razstava: Zgodba o potici - za praznično mizo
Razstava povezuje dve na videz oddaljeni, a v bistvu sorodni dejavnosti – lončarstvo in peko potice. Obe izhajata iz izročila potrpežljivosti, natančnosti in spoštovanja do materiala ter časa, ki ga ta potrebuje, da dozori.
Keramika in potica kot kulturno izročilo in dediščina potrpežljivega dela
V ospredju razstave je potičnik – predmet, ki presega svojo uporabno vrednost. Ni le kuhinjska posoda, temveč sled rok, časa in doma. Tako kot gospodinja z občutkom oblikuje testo, tudi keramik z zbranostjo in mirnostjo oblikuje glino. V obeh primerih gre za dialog med človekom in snovjo – za tisti tihi ritem rok, ki gnetejo, gladijo, ustvarjajo in ohranjajo.
Razstava prikazuje, kako se iz preprostih gibov in vsakdanjih opravil rojeva dediščina: iz gline nastane predmet, ki traja desetletja, iz testa pa hrana, ki povezuje družino za mizo. S tem postane vsak potičnik – izdelan, podedovan ali uporabljen – simbol domačnosti, ustvarjalnosti in kontinuitete življenja.
Z izborom keramičnih del sodobne ustvarjalke Barbe Štembergar Zupan iz Zavoda V-oglje ter slikovno pripovedjo o peki potice kulinarične mojstrice Sonje Jezeršek razstava odpira prostor za razmislek o vrednosti ročnega dela in poudarja pomen časa kot osnovnega gradnika dediščine. Časa, ki ga človek vloži v delo, in časa, ki mu podeli trajnostni pomen.
Naj bo to razstava o materialu, rokah in miru – o tistem, kar v tišini gnetemo, da bi ostalo.
