Na strmi skali nad Blejskim jezerom stoji eden najstarejših gradov v Sloveniji – Blejski grad, ki je bil v pisnih virih prvič omenjen že leta 1011. Njegova izjemna lega, ohranjenost in pogled na jezero z otokom navdušujejo obiskovalce že stoletja. Grad, ki je bil skozi zgodovino povezan z osrednjim evropskim prostorom, je tudi danes živahno kulturno stičišče.
Blejski grad je skupaj z Bledom skozi stoletja postal prepoznaven doma in po vsem svetu. Tako je v svojih mojstrskih verzih zapisal že največji slovenski pesnik dr. France Prešeren: »Dežela kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja.«
1004–1011
Castellum Veldes – Blejski grad
10. aprila leta 1004 je nemški kralj Henrik II. v italijanskem Trentu briksenskemu škofu Albuinu in njegovi škofiji podaril posest Bled na Kranjskem, in sicer v zahvalo za podporo pri utrditvi nemške oblasti v tem delu severne Italije. Najverjetneje je v tem času na strmi beli skali nad Blejskim jezerom že stal romanski stolp, čeprav Blejski grad v tej darilni listini ni omenjen.
Blejski grad med najstarejšimi na Slovenskem
Naslednja omemba Bleda izhaja iz leta 1011 podpisane darovnice kralja Henrika II., kjer je grad naveden kot castellum Veldes. Ta zapis Bljeski grad uvršča med najstarejše pisno omenjene gradove na Slovenskem.
1011–1371
Blejska posest v upravljanju škofovskih ministerialov
Ker so briksenski škofje le redko prišli na Bled, so grad in posestvo upravljali njihovi ministeriali, znani kot vitezi Blejski. Poleg njih so po fevdnem pravu delovali še oskrbniki in gradiščani. Pot iz Briksna do Kranjske je trajala šest dni ježe in bila polna nevarnosti.
1371–1574
Grad preide v roke zakupnikov
Leta 1371 so briksenski škofje opustili neposredno upravo blejskega gospostva in ga oddali v zakup Konradu von Kreighu. Družina Kreigh je na Bledu gospodarila skoraj 200 let. Zaradi grobega ravnanja s tlačani so se nekateri blejski kmetje leta 1515 pridružili vseslovenskemu kmečkemu uporu.
Močan potres leta 1509 je hudo poškodoval grajske stavbe. Prebivalci so pobegnili v strahu, da se bo grad zrušil v jezero. Škodo, ki jo je povzročil potres, so v celoti odpravili šele več kot šest desetletij pozneje.
Grad je prešel v roke barona Herbarda Auersperga Turjaškega, znanega borca proti Turkom in zavzetega protestanta. Leta 1561 je na gradu gostil Primoža Trubarja. Zaradi svojih verskih prepričanj je moral baron leta 1574 zapustiti Bled.
1597–1622
Grad vodijo glavarji
Briksenski škofje so se odpovedali sistemu zakupništva in sami imenovali glavarje. Sprva so bili to plemiči, kasneje tudi meščani. Med pomembnejšimi so bili Eggenbergi, Turjaški, Petschacherji in Gallenfalsi. Nekateri so živeli na Bledu, drugi so grad upravljali s pomočjo oskrbnikov.
Naravne nesreče gradu ne prizanašajo
Grad je večkrat prizadela strela, ki je povzročila obsežne požare, leta 1690 pa še potres. Za obnovo, po kateri je bil grad znova primeren za bivanje, je poskrbela rodbina Gallenfels. Načrte iz leta 1695 danes hranijo briksenski škofijski arhiv.
1803–1813
Konec 800-letne briksenske oblasti
Po 800 letih briksenske oblasti je bilo leta 1803 blejsko gospostvo, v katero je bil vključen Blejski grad z okolico, z ukazom dunajske dvorne komisije podržavljeno.
Blejski grad v času Ilirskih provinc
Napoleon je l. 1809 zasedel Kranjsko in blejsko gospostvo je pripadlo Ilirskim provincam. Med letoma 1809 in 1813 je bilo blejsko gospostvo in z njim Blejski grad torej last francoske države, s prihodki pa je razpolagal generalni guverner, maršal Auguste Marmont.
1838–1937
Blejski grad menja številne lastnike
Briksenska škofija je l. 1838 dobila vrnjeno posest, vključno z blejskim gospostvom in gradom, vendar jo je bila prisiljena prodati meščanskemu podjetniku Viktorju Ruardu, ker je po odpravi fevdalnega reda l. 1848 ni zmogla sama vzdrževati
Viktor Ruard in Adolf Muhr
Ruard, lastnik jeseniške železarne, je obdržal grad in zemljišča ob jezeru, gozdove pa prodal Kranjski industrijski družbi. Leta 1882 je Blejski grad kupil veletrgovec Adolf Muhr.
Neuresničene sanje Ivana Kende
Grad z jezerom in otokom je kupil hotelir Ivan Kenda, ki je v njem nameraval urediti hotel in restavracijo. Zaradi finančnih težav je projekt spodletel, posest pa sta prevzeli Zadružna gospodarska banka in nato Dravska banovina.
1945–1961
Po načrtih arhitekta Bitenca grad dobi modernejšo podobo
Po drugi svetovni vojni je Blejski grad začel propadati, dokler se leta 1952 ni začela temeljita obnova pod vodstvom Narodnega muzeja in arhitekta Toneta Bitenca, učenca Jožeta Plečnika. Ob podpori države in Občine Bled je bila obnova zaključena leta 1961. Grad je dobil sodobnejšo podobo, prilagojeno turističnemu obisku.
1999–
Kulturni spomenik državnega pomena
Blejski grad je bil 9. septembra 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Od leta 2007 z njim upravlja Zavod za kulturo Bled.
Obnova
Poleg prenove muzejskega dela leta 2008 so bili v naslednjih letih prenovljeni ali z novimi prostori in vsebinami dopolnjeni tudu drugi deli Blejskega gradu. Obiskovalcem sta na voljo tipni vodnik za slepe in slabovidne ter avdio vodnik v 19 jezikih.
Dogodki
Na gradu poteka pester program: koncerti, razstave, uprizoritve in dogodki za vse generacije, ki oživljajo zgodovino in bogatijo kulturno izkušnjo.
